Termostat, ki ve, kdaj nas ni doma in zna sam izključiti ogrevanje. Pa detektor dima, ki nas opozori na požar tudi, če ni nikogar poleg, nam pa prihrani velike zavarovalne vsote. In kamera, ki nadomešča naše oči, ko nas ni doma. Vse to so pametni produkti ameriškega zagonskega podjetja Nest Labs, ki ga je februarja lani za 3,2 milijarde dolarjev kupil gigantski Google. Nest Labs tako velja za zgodbo o uspehu v sodobni start-up sceni, kot kaže, pa bodo njihovi produkti vse pogostejši tudi v evropskih domovih.

Oktobra 2011 so lansirali produkt, prva energetska partnerstva v ZDA pa aprila 2012 in v Evropi že leto kasneje. Je pa v Evropi manj hlajenja kot v Evropi, pri čemer je v Evropi tudi znatno več različnih tipov naprav. Tako denimo Nestova prvotna rešitev deluje na 95 % klimatskih napravah v ZDA, za vstop na trge Francije, Velike Britanije, Belgije, Irske in Nizozemske pa so razvili novo različico. Tega so se sicer zavedali že pred vstopom na evropski trg, so pa pred slednjim vstopili še na kanadskega.

V Nestu vidijo priložnosti v doseganju prihrankov tako energije kot stroškov za energijo. njihov termostat tako v primeru, ko ni nikogar doma, avtomatsko ponastavi temperaturo na manj. »Ljudje ne regulirajo vselej svojih termostatov, zato so tu Nestove rešitve, pri katerih gre predvsem za to, da sistem prepozna navade uporabnika in mu glede na te zagotavlja udobnejše bivanje,« pojasnjuje Scott McGaraghan, ki pri Nest Labs vodi oddelek za razvoj poslovnih produktov.

Med drugim je Nest razvil tudi kamero, ki uporabnikom omogoča stalen vpogled v dom, ko so odsotni. Pa ni to malce neprijetno za čas, ko pa vendarle so doma? McGaraghan odgovarja, da je to lahko za nekatere neprijetno, toda večina njihovih kupcev, pojasnjuje, uživa prednosti, ki jim jih takšna rešitev ponuja, predvsem denimo za spremljanje otrok, ko so v drugem prostoru, pa tudi ljubljenčkov, ko so ti sami doma, in podobno.

Pa ljudje nasploh že vedo, kaj sploh pomeni “pametni dom”? »Ne,« odgovarja sogovornik in pojasnjuje, da Nest Labs niti ne govori o t.i. pametnem domu, pač pa prej o domu s produkti, ki skrbijo za pametnejše bivanje. Ko govorimo o prihodnosti, denimo o letu 2030 ali 2050, kar naj bi bili določeni mejniki v EU, pa McGaraghan nima večjih vizij, razen tega, da bodo v prihodnje vsi produkti morali brezhibno delovati, vse bolj pa bodo tudi medsebojno povezani.