Pomembnejše ogrevalne tehnologije centralnega ogrevanja
Kotel je ključni element centralnega ogrevalnega sistema in mora ustrezati toplotnim potrebam stanovanjske stavbe. Poraba goriva in višina emisij dimnih plinov sta odvisni od same učinkovitosti kurilne naprave in sicer večja je učinkovitost kotla, manjša je poraba goriva in obratno.
Nekatere pomembnejše ogrevalne tehnologije, s katerimi je možno ob pravilni uporabi občutno znižati strošek ogrevanja, so:
- plinski kondenzacijski kotli (najbolj učinkoviti so v kombinaciji z nizkotemperaturnimi ogrevalnimi sistemi tako radiatorskimi kot ploskovnimi, z njihovo uporabo je možno doseči do 30 % energetskih prihrankov v primerjavi z tradicionalnimi plinskimi grelniki...),
- kotli na drva (učinkovito delovanje v kombinaciji s hranilnikom toplote…),
- kotli na pelete (zgorevanje je okolju prijazno, ogrevanje s peleti je približno pol cenejše kot ogrevanje s kurilnim oljem...),
- kotli na sekance (zgorevanje je okolju prijazno, kotli so primerni za ruralna področja in lokalne daljinske sisteme ogrevanja…)
- kotli na ekstra lahko kurilno olje (priporočljivo, da so nizkotemperaturni ali kondenzacijski, cena energenta je visoka).
Ostale ogrevalne tehnologije
Ogrevanje s toplotno črpalko
Ogrevanje je možno tudi s pomočjo toplotne črpalke, ki jemlje toploto iz okolice (voda, zemlja, zunanji zrak) in jo s pomočjo elektrike dvigne na višji temperaturni nivo ter odda v ogrevalni sistem. Toplotna črpalka v povprečju daje trojno količino toplote glede na količino porabljene elektrike, temperatura ogrevne vode pa je največ okoli 50 °C. Toplotne črpalke so najbolj primerne v kombinaciji s ploskovnim ogrevanjem v energetsko varčnih hišah in za pripravo sanitarne vode. Omeniti je potrebno tudi visokotemperaturne toplotne črpalke, ki za svoje delovanje potrebujejo električno energijo in dosegajo temperature do 70 °C. Njihov energijski učinek je zelo ugoden, vendar pa je vprašljiva okoljska primernost, saj ima elektrika (razen, če je proizvedena iz OVE) zelo visoke specifične emisije CO2.
Toplotne črpalke delimo glede na vir toplote na:
- Toplotna črpalka voda/voda – vir toplote je voda (podtalnica, reke, potoki, jezera, morje),
- Toplotna črpalka zemlja/voda – izkorišča se energija zemljine, ki je primeren vir toplote za celoletno energetsko oskrbo hiše in
- Toplotna črpalka zrak/voda – kjer se izkorišča energija zunanjega zraka, primerne so predvsem za pripravo tople sanitarne vode ali pa lahko služijo kot primarni vir za ogrevanje
Toplozračno ogrevanje/hlajenje
Toplozračno ogrevanje je primerno za ogrevanje nizkoenergijskih in pasivnih hiš. Pri tej vrsti ogrevanja je potrebno v objekt dovajati zunanji sveži zrak. Večja energetska učinkovitost se zagotovi z napravami za vračanje toplote iz odpadnega zraka, ki so nameščene v napravah za prezračevanje. Sistem največkrat deluje v kombinaciji s toplotno črpalko, ki izrablja toploto okolice in na ta način dobimo ogrevalno-hladilni prezračevalni sistem, ki učinkovito izrablja odpadno toploto. Sistem je možno združiti tudi s solarnim sistemom za pripravo tople sanitarne vode.
Ogrevanje/hlajenje z geotermalno energijo
Geotermalna energija prihaja iz vroče zemljine notranjosti, katero na površje prenaša voda ali para v obliki gejzirjev in toplih vrelcev. Nekaj deset metrov v globini zemeljske skorje je temperatura skoraj konstantna in sicer znaša med 10 in 15 °C, globlje v zemeljski skorji pa ta še narašča. Na ta način je mogoče v zimskem času črpati toploto za ogrevanje, poleti pa toploto oddajati za potrebe hlajenja. Sistem geosonda, ki omogoča tovrstno obliko ogrevanja ali hlajenja, deluje na način, da se v vrtine, ki so globoke med 80 in 120 m, vstavi cevi v obliki črke U. Cevi so napolnjene s tekočino, ki je mešanica vode in glikola, le ta kroži preko geosond in tako odnaša toplotno energijo iz globine do toplotne črpalke. Toplotna črpalka dovedeni toploti dodatno dvigne temperaturni nivo in jo nato oddaja v ogrevalni sistem. Za primer hlajenja je proces obrnjen. Prednosti tehnologije geosonda so neskončen vir energije in tudi nizki stroški vzdrževanja, slaba stran pa so visoki investicijski stroški in dolga vračilna doba.
Hlajenje z električno energijo
Hlajenje s klimatsko napravo omogoča v poletnih mesecih ohranjanje prijetne temperature. Cena klimatizacijskih sistemov se je v zadnjih letih občutno znižala, zato se je njihova uporaba povečala, predvsem v stavbah, kjer ni nameščenega centralnega sistema hlajenja.
Vrste klimatskih naprav:
- Sobne klimatske naprave: uporabljajo se za hlajenje enega prostora ali celotne stavbe. Najpogostejši so ločeni sistemi, kar pomeni, da je uparjalnik nameščen znotraj, kondenzator pa zunaj. Delovanje sobne klimatske naprave je cenejše od delovanja centralnega sistema, vendar pa je njena učinkovitost manjša. V primeru, ko sta uparjalnik in kondenzator nameščena skupaj, tak sistem imenujemo sestavljeni sistem.
- Centralni klimatski sistem: sistem za delovanje uporablja dovodne in odvodne vode, ki so razporejeni po stavbi, po njih pa krožita ohlajen in topel zrak. Uporablja se za ogrevanje, hlajenje in razvlaževanje.
- Toplotne črpalke: lahko služijo kot grelnik ali klima in v zimskem času delujejo tako, da črpajo toploto iz zunanjega zraka, katera nato zaokroži po vodih, ki so razporejeni po stavbi. V poletnem času toplotna črpalka črpa toploto iz notranjosti in jo spušča ven.