Prehranska samooskrba
Pomen besede samooskrba pomeni oskrba samega sebe. V tem primeru to pomeni pridelavo hrane, ki jo pridelamo sami. Nato pa vse izdelke pridno skladiščimo, tako da jih denimo posušimo, vložimo, kisamo. Pomembno je tudi, da čim manj hrane zavržemo.
Slovenija ni prehransko samooskrba, kar bi lahko spremenili in samooskrbo povečali s tem, da bi zaraščene obdelovalne površine spremenili v primerne za sajenje in obdelovanje. Med potrošniki postaja kakovost hrane vse bolj pomembna, kar se kaže tudi v večjem povpraševanju po ekološko pridelani hrani.
Zadnje čase vendarle narašča želja po samooskrbi in lastnemu vrtičku, četudi majhnemu. Tudi tisti, ki živijo v stanovanjih so v zadnjih časih začeli z samooskrbo kar na svojih balkonih. Postavljajo visoke grede in imajo željo pridelovati svojo eko zelenjavo in zelišča.
Eden pomembnih elementov pri samooskrbi je tudi ta, da lahko pazimo na varčno in večkratno rabo naravnih virov in kroženje snovi v ekosistemu. To lahko storimo s tem, da biomase kot odpadkov ne kurimo, temveč da pokošeno travo in suhe veje shranjujemo in jih porabimo pri kompostiranju.
Večina semen za zelenjavo je iz tujine in ta so tehnično spremenjena in ne omogočajo kvalitete preko pridelkov. V Sloveniji se interes za pridelavo hrane vse bolj povečuje. V zadnjih nekaj letih se je dvignil odstotek potrošnikov, ki na policah iščejo lokalne izdelke in pridelke, na skoraj 70 odstotkov.
Po podatkih SURS so v letu 2019 posebno nizko stopnjo samooskrbe izkazovale rastlinske bilance, zaradi manj ugodnih vremenskih razmer. Stopnja samooskrbe je bila posebno nizka pri sadju, medu, zelenjavi in krompirju. Med tem ko je bila samooskrba višja v bilanci žita in živalskih bilancah. Ekološko pridelanega sadja, zelenjave kot tudi mesa je bilo v letu 2019 izrazito manj, kot v letu prej.
Kupovati lokalno
Če zelenjave in sadja ne moremo pridelovati sami, pa je za okolje in nas same pomembno da kupujemo lokalno pridelane izdelke ter tako uživamo hrano lokalnega izvora, ki ima višjo hranilno in biološko vrednost, kar je odlično za naše zdravje. Istočasno zmanjšujemo negativne vplive na okolje zaradi skrajšanja dobavnih verig in logističnih poti. Zakaj je torej dobro kupovati lokalno?
- Podpiramo lokalna delovna mesta,
- hrana z manj ali celo nič konzervansov,
- skrbimo za okolje ,
- bolj kakovostna hrana.
Nakupovati živila s čim manj embalaže
Ne le okolju prijaznejša in manjša embalaža, temveč tudi nakupovanje živil in izdelkov brez embalaže, kar že ponuja kar nekaj trgovin v Sloveniji.
Kako to deluje?
Potrebujemo vrečke za večkratno uporabo, papirnate škrniclje, cekarje, posodice, steklene kozarce in steklenice – kamor si naložimo izbrano hrano, pijačo ter tudi čistila in praške. To je praksa, ki si prizadeva za zmanjšanje količine odpadkov, tudi s pomočjo nakupovanja nepakiranih izdelkov oziroma izdelkov za ponovno uporabo oziroma možno reciklažo, uporabo lastne vrečke itd. S predcikliranjem (kupovanjem za lastnimi embalažami za večkratno uporabo) poskrbimo za preventivo, odpadka, ki naj bi ga tako reciklirali sploh ne proizvedemo.In še ena - količino živil popolnoma prilagodimo svojim potrebam in tako zmanjšamo količino zavržene hrane.
Kaj lahko sam storim že danes?
Prvi korak so vrečke za večkratno uporabo. Z njimi nakupujmo vsa živila in dobrine, ki jih lahko dobimo brez embalaže.
Ste vedeli?
Z letom 2021 je vlada v Sloveniji sprejela tudi dolgo pričakovano Uredbo o embalaži in odpadni embalaži, ki zagotavlja da visoke ravni varstva okolja preprečujejo in zmanjšujejo kakršni koli vpliv embalaže in odpadne embalaže na okolje.
Povezave
Dokumenti
Povezani članki