Ste vedeli, da naj bi po podatkih raziskovalne spletne strani Our World in data do leta 2050 68 % od 9,7 milijarde prebivalcev na svetu prebivalo v urbanih središčih? 

Mesta prihodnosti bodo tako morala imeti veliko nižji ogljični odtis da bodo koristila podnebju.

V mestih vse bolj primanjkuje prostih in še nezazidanih površin, ki bi zagotavljale prostor za odprte grajene in zelene površine. Vse bolj pomemben je tako poudarek na urbani prenovi oz. regeneraciji mest. Rešitev lahko najdemo v novih načinih gradnje, pomembne pa so tudi že zazidane, a ne povsem izkoriščene površine, kot so npr. strehe objektov in fasadne površine, ki jih lahko spremenimo v zelene površine.

Ureditve, kot sta zelena streha in/ali vertikalna ozelenitev, oziroma ozelenitev stavb, pripomorejo h kakovosti bivalnega okolja:

• izboljšajo mikroklimatske razmere,
• podpirajo naravo v mestih,
• zagotavljajo dodaten življenjski prostor rastlinam in živalim.

Zakaj se odločiti za izgradnjo zelene strehe ali zelene fasade?

Izgradnja zelene strehe ali zelene fasade ima številne prednosti, ki vplivajo na okolje, energetsko učinkovitost, estetiko, udobje bivanja in družbeno dobrobit. Porasle strehe ali fasade prispevajo k:

• zmanjševanju stroškov za ogrevanje in hlajenje,
• boljši izolaciji,
• izboljšanju kakovosti zraka,
• večji pestrosti živalskih vrst v urbanih okoljih
• in so naravni filter za deževnico.

Ste vedeli, da gradnja zelenih streh sega že v čas Rimljanov? In da danes gradbena filozofija zelenih streh doživlja preporod?

Zelene strehe

Zelene strehe se razlikujejo glede na funkcijo oziroma njeno uporabo. Ločimo bivalne zelene strehe in tehnološke zelene strehe.

Kaj je razlika med njimi?

Bivalne zelene strehe so navadno ravne strehe, ki so prekrite z vegetacijo in so namenjene preživljanju časa na prostem. Namenjene so prebivalcem in uporabnikom stavbe za sprostitev, rekreacijo, izobraževanje, urbanemu kmetijstvu in drugim dejavnostim. Takšna ureditev ima lahko namen strešnega parka,  vrta, otroškega igrišča, športno-rekreacijskega parka, vrtička…

Pa vendar, zelena streha ni nujno le ravna.

Na drugi strani so tehnološke zelene strehe namenjene nameščanju zelene tehnologije v povezavi z ozelenitvijo strehe. Tehnološke zelene strehe s fotovoltaiko so raznovrstno intenzivno ozelenjene strehe v kombinaciji s sončnimi celicami ali solarnimi sistemi za ogrevanje vode. Poleg tega so tehnološke strehe namenjene tudi zadrževanju padavinskih voda (za zadrževanje deževnice).

Ob že omenjenih dveh funkcijah zelenih streh je potrebno omeniti še dve: zelene strehe ohranjajo biotsko raznovrstnost in zagotavljajo habitat za številne vrste rastlin in živali.

Pozitivne lastnosti zelene strehe

• Absorbira deževnico, s čimer razbremeni kanalizacijsko omrežje in omili poplave.
• Podaljša življenjsko dobo strehe, saj jo ščiti pred vremenskimi vplivi (npr. točo in UV sevanjem).
• Pripomore k uravnavanju notranje toplote, saj dodatno izolira stavbo.
• Preprečuje pojav t.i. toplotnega otoka – v velikih mestih zelene strehe vplivajo na pregrevanje urbane džungle, kjer visoke temperature v mestih povečujejo potrebo po mehanskem hlajenju, ki poveča porabo elektrike, to pa še dodatno prispeva h globalnemu segrevanju.
• Rastline na zeleni strehi nase vežejo škodljive izpuste (tudi prašne delce iz ozračja).
• V nekaterih primerih lahko organiziramo celo lasten urbani vrtiček, ki pripomore k trajnostnemu načinu bivanju in bolj zdravemu življenjskemu slogu, hkrati nudi življenjski prostor živalim.

Zelene strehe ob močnem deževju zadržijo do 50 % količine padavin in skupaj z vertikalno ozelenitvijo zmanjšajo temperaturo zunanjega zraka za od 2 do 4 °C.

Pravilna sestava zelene strehe

Za zagotovitev trajnosti zelene strehe in preprečitev morebitnega puščanja je nujno potrebna pravilna izvedba. Kot vse ostale strehe mora tudi zelena streha predstavljati vodno neprepustno membrano za objekt in imeti zagotovljeno odvodnjavanje.  Pogoji za rast rastlin ne smejo preobremeniti konstrukcije samega objekta.

Zelena streha mora biti načeloma sestavljena iz naslednjih plasti:

• podkonstrukcija (izvedena podobno kot ostali objekt: lahko je betonska, lesena ali pločevinasta),
• parna zapora oziroma toplotna izolacija (poskrbi za prijetno bivalno klimo v podstrešnih prostorih; toplotno izolacijo dodatno hidroizoliramo),
• drenažna plast (poskrbi za odvajanje in zadrževanje vode),
• drenažno plast zaščitimo s filtrom in protikoreninsko zaščitno plastjo (varuje pred mehanskimi poškodbami spodnjih plasti in preprečuje razraščanje rastlin),
• plast substrata in vegetacijske plasti (kar je očesu vidno),
• zelena streha z naklonom potrebuje še protizdrsno plast.

Možne so tri vrste ozelenitve streh:

• Ekstenzivna ozelenitev je med najbolj priljubljenimi, ker potrebuje zelo malo vzdrževanja. Je manj obremenilna za streho, saj so zasajene predvsem nizkorastoče rastline. Ima tudi zelo pozitiven vpliv na lokalno klimo.
• Intenzivna ozelenitev je na oko privlačnejša a zahtevnejša za vzdrževanje. Primerna je za zazelenitev bivale terase, kjer preživimo veliko časa.
• Biotopska ozelenitev pomeni, da je vegetacijska plast le avtohtono samoraslo rastlinstvo (trava in mah), ki ne potrebuje posebne nege.

Smiselno je razmišljati o tem, da vzdrževanje ne bo prezahtevno. Rastline morajo biti prilagojene podnebju in količini deževja. Prav tako se velja izogibati rastlinam z zelo invazivnimi koreninami (primer: bambus in figa), saj le te predstavljajo nevarnost za predrtje hidroizolacije zelene strehe.

Vertikalna ozelenitev

Vertikalna ozelenitev, imenovana tudi zelena stena, so vertikalne površine stavb (fasada, zunanji ali notranji zid), ki so prekrite z vegetacijo.

Med vertikalne ozelenitve štejemo: ozelenjene zunanje stene ali fasade, ozelenjene notranje stene, ozelenjene druge vertikalne ploskve, kot so ograja, protihrupna ograja oz. drugače imenovani zeleni zidovi.

Katere so najočitnejše pozitivne lastnosti vertikalne ozelenitve?

Zelena fasada oziroma vertikalna ozelenitev ima tako kot zelena streha obilo ugodnih in pozitivnih vplivov tako na hišo, ljudi kot tudi okolje: predeluje nasičene snovi iz ozračja, omogoča prehranjevalno okolje za številna živa bitja, deluje kot dodatna plast izolacije, omogoča senčenje stavbe in ščiti zunanjost stene pred padavinami, kar podaljša trajnost zidov.

Ste vedeli, da urbane ozelenitve vplivajo na boljšo kakovost zraka, saj nase vežejo do 85 % prašnih delcev, ki so prisotni v zraku?

Načrtovanje zelene strehe ali vertikalne ozelenitve

Pred odločitvijo ali ozeleniti stavbo ali ne sta potrebna predhodni razmislek in načrtovanje. Treba je vedeti, ali so klimatski pogoji primerni za postavitev oziroma tovrstno gradnjo in ali je mogoče zagotoviti tehnično ustrezno konstrukcijo strehe. Prav tako pa je potrebno pred ozelenitvijo strehe ali fasade preveriti, ali obstajajo omejitve in zahteve, ki jih določajo prostorski načrti in zakonodaja. Omejitve se razlikujejo glede na regijo in občino, zato se je pred začetkom potrebno pozanimati o lokalnih predpisih.

Se investicija v zeleno streho izplača?

Investicija v zeleno streho je dolgoročno dobra naložba, saj zaradi dodatnega sloja protivremenske zaščite zdrži dvakrat dlje od klasične strehe. Prav tako s svojo izolativnostjo zmanjša stroške uravnavanja notranje temperature.

Obenem pa se je treba zavedati tudi vpliva podnebnih razmer v Sloveniji, kot so nizke zimske in visoke letne temperature, neenakomerne padavine, suhe zime, vroča poletja, kar zahteva nekatere prilagoditve za ozelenitev stavb.