Termin »energetski pregled« se nanaša na učinkovito rabo energije, prihranke, porabo energije, bivalno ugodje, učinkoviti industrijski proces, energetski monitoring ... Energetski pregled je osnova za izboljšanje energetske učinkovitosti stavb in procesov. Izvajanje energetskih pregledov je organizacijsko in tehnično zelo zahtevna aktivnost, ki združuje različne stroke: arhitekturo, gradbeništvo, ekonomijo, pravo, strojništvo, elektrotehniko, informatiko ...

Osnovne aktivnosti izvajanja energetskih pregledov uradno temeljijo na Pravilniku o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda iz leta 2016. Pravilnik je sicer dober, vendar bi ga bilo potrebno prenoviti tako, da bi v obstoječo metodologijo za izdelavo pregledov dodali podrobnejše aktualne postopke (lahko v obliki prilog k Pravilniku), dodati bi bilo potrebno tudi obvezno in minimalno vsebino in tipične smernice različnih tipov pregledov.

Energetski pregled je osnova za program učinkovite rabe energije v organizacijah, saj vsebuje predloge možnih ukrepov z določenimi prioritetami, ki nudijo vodstvu podjetja ali ustanove napotke za organizacijske spremembe in kakovostne investicijske odločitve. EP poda osnovo vpeljave organizacije in izvajanja energetskega upravljanja v podjetje ali ustanovo. Pregled mora vsebovati natančne izračune energijskih  potreb in natančno analizo izbranih ukrepov za učinkovito rabo energije.

Najpogosteje izvajani tip prvega energetskega pregleda je razširjeni energetski pregled (REP).  REP in izdelava identifikacijske dokumentacije (ID) sta temeljni aktivnosti za pripravo projektov energetskih sanacij, energetskega pogodbeništva in prijavo projektov v subvencijske sheme – določata tako tehnična kot ekonomska izhodišča za podpis pogodb z zasebniki in črpanje sredstev iz različnih skladov.

Energetski pregled mora biti izveden skladno z naslednjimi zakoni, pravilniki in standardi:

• Zakon o učinkoviti rabi energije (Uradni list RS, št. 158/2020),
• Pravilnik o metodologiji za izdelavo in vsebini energetskega pregleda (Uradni list RS, št. 41/16),
• Pravilnik o učinkoviti rabi energije v stavbah (Uradni list RS, št. 70/22 in 61/17 – GZ),
• Pravilnik o metodah za določanje prihrankov energije s prilogami  (Uradni list RS, št. 57/21),
• Standardi SIST EN 16247-X in SIST ISO 50002.

Splošne strokovne smernice s področja izvajanja energetskih pregledov so naslednje:

• Naročnik mora za izdelavo EP pripraviti ustrezno projektno nalogo izvedbe, na osnovi katere bo izvajalec pripravil ponudbo.
• Pred pričetkom izvedbenih aktivnosti je obvezen uvodni in predstavitveni sestanek izvajalca energetskega pregleda z naročnikom. Prilogi zapisnikov uvodnega in zaključnega (predstavitvenega) srečanja naj bi bili obvezni sestavni del končnega poročila EP.
• Dokumentacija izvedenega EP (končno poročilo) mora biti predstavljena vodstvu podjetja – naročniku, tehničnim službam vzdrževanja, neposrednim uporabnikom stavbe in širše.
• Za večje, kompleksne, razširjene energetske preglede naj bi bila obvezna strokovna recenzija končnega poročila.

Osnovne vsebine izobraževalnega modula izobraževanja izvajalcev energetskih pregledov »Energetski pregled – osnove« so:

• Pravne in strokovne podlage za izvedbo energetskih pregledov.
• Razvoj metodologije izvajanja energetskih pregledov.
• Načrtovanje in izvedba aktivnosti energetskih pregledov in presoj.
• Tipična izvedba in zaporedje osnovnih aktivnosti energetskega pregleda v praksi.
• Primeri tipičnih energetskih pregledov in poročil za:

                -   preliminarni energetski pregled stavbe (končno poročilo),

                -   razširjeni energetski pregled kompleksa stavb (predstavitev),

                -   usmerjeni energetski pregled industrijskega procesa (prihranek porabe električne energije – poročilo s prilogami).

Avtor: mag. Primož Praper in Cvetko Fendre