Energetska presoja vključuje podrobno analizo energetske učinkovitosti organizacije, opreme, sistemov ali procesov. Temelji na ustreznem merjenju in opazovanju rabe energije, energijske učinkovitosti in porabe.

Energetske presoje se planirajo in izvajajo kot del identificiranja in prednostnega razvrščanja možnosti za izboljšanje energetske učinkovitosti, zmanjšanje energetske potratnosti in za zagotavljanje povezanih okoljskih koristi.

Rezultati presoj vključujejo informacije o trenutni rabi in učinkovitosti ter zagotavljajo rangirana priporočila za izboljšanje energetske učinkovitosti in finančnih koristi.

Energetska presoja je lahko del energetskega pregleda ter lahko poenostavi nadzorovanje, merjenje in analizo, kot je opisano v standardu ISO 500001 ali pa se uporablja samostojno.

Izvajanje procesa energetske presoje po SIST 50002: 2017

Postopek energetske presoje je predstavljen kot preprosto kronološko zaporedje, vendar to ne izključuje ponovitev posameznih korakov.

1. Aktivnosti planiranja energetske presoje so bistvene za opredelitev obsega in ciljev energetske presoje ter za pridobivanje predhodnih informacij s strani organizacije. Pripravijo se splošne informacije organizacije, splošni in tehnični vprašalniki.

2. Namen uvodnega sestanka je, da energetski presojevalec seznani zainteresirane strani o ciljih energetske presoje, opredeljenem obsegu energetske presoje, mejah in metodah ter da pregleda priprave na energetsko presojo (npr. varnostna navodila na mestu presoje, dostop, varnost itd.).

Na uvodnem sestanku se je z organizacijo potrebno dogovoriti o:

• ciljih, potrebah in pričakovanjih,

• obsegu in omejitvah,

• zahtevanih stopnjah temeljitosti,

• časovnem okviru za izvedbo,

• merilih za ovrednotenje ukrepov,

 • časovnih obvezah in drugih virih organizacije,

• časovnih določilih zbiranja podatkov ter razpoložljivosti, veljavnosti in oblikah podatkov o energiji in dejavnostih,

• predvidenih ukrepih in/ali pregledih, ki bodo izvedeni med energetskim pregledom.

3. Energetski presojevalec mora zbirati, združevati in zapisati ustrezne energetske podatke, ki podpirajo cilje presoje, če so na voljo. Potrebno je zahtevati informacije o:

• kontekstu energetskega pregleda,
• zakonskih in drugih omejitvah,
• strateškem širšem programu,
• sistemu vodenja,
• spremembah, ki lahko vplivajo na energetski pregled in njene ugotovitve,
• vseh obstoječih mnenjih, idejah in omejitvah, povezanih z morebitnimi ukrepi za izboljšanje energetske učinkovitosti (EU),
• pričakovanih končnih izsledkih in obliki poročila,
• dejstvu, ali naj se osnutek končnega poročila predloži v razpravo.

4. Meritve energijskih, klimatskih in procesnih tokov ter energetska analitika. Za vsako meritev in zbiranje podatkov na mestu presoje se energetski presojevalec in organizacija dogovoriti o planu meritev. Na podlagi ugotovitev med energetskim pregledom se plan meritev lahko revidira.

Pomembno je, da nekatere zahtevane podatke, kot so pretekla mesečna proizvodnja in fiksni stroški, zagotovi organizacija. Organizacija pojasni točnost svojih energetskih podatkov, podatkov o proizvodnji in drugih podatkov. Presojevalec potrdi, ali analiza temelji na točno izmerjenih podatkih, in navede, kako so bili podatki pridobljeni, denimo prebrani z merilnika, ocenjeni ali drugače izračunani, pri čemer analiza preveri tudi, da so sklopi podatkov primerljivi.

Poleg meritev tipičnih energijskih tokov se običajno izvedejo še meritve mikroklime trenutnega in daljšega periodičnega časovnega intervala (1 teden), koncentracije radona in formaldehidov, porabe in kvalitete električne energije, izvedejo se termovizijske preverbe toplotnih mostov...

Za potrebe energetske analitike uporabimo tudi podatke iz energetskega knjigovodstva.

V praksi imamo dve deviaciji sistemov meritev:

• organizacije imajo še vedno samo obračunske merilnike porabe energije (javni sektor, storitvena dejavnost),
• organizacije imajo kompleksne sisteme meritev (industrija, avtomatizirani sistemi vodenja procesov), ki zahtevajo podrobnejše analize za odkrivanje novih možnosti za optimizacijo (SCADA sistemi).

5. Osnovne aktivnosti na lokaciji

 Organizacija določi enega ali več posameznikov (zunanji izvajalec meritev), ki bodo po potrebi omogočili dostop energetskemu presojevalcu ter prevzeli vlogo vodiča med obiski mesta presoje.

 Ti posamezniki morajo imeti potrebne kompetence in pooblastila, da zahtevajo izvajanje neposrednih dejavnosti na postopkih in opremi oziroma jih izvajajo sami, če je to potrebno.

Določi se enega ali več posameznikov ali zunanjih izvajalcev za namestitev zapisovalnikov podatkov in opreme za nadzor energije med obiskom mesta presoje, če je tako dogovorjeno med planiranjem energetske presoje. Ti posamezniki naj imajo potrebno pooblastilo, da pooblaščenemu operativnemu ali vzdrževalnemu osebju po potrebi naložijo izvajanje neposrednih dejavnosti na postopkih in opremi.

Pomembno je, da se energetskemu presojevalcu omogoči dostop do pomembnih dokumentov.

Določiti je potrebno namestitev merilne opreme za nadzor energije in zapisovalnike podatkov v skladu z dogovorom med planiranjem energetske presoje.

6. Analiza in priprava vsebine poročila

Da bo energetska presoja/pregled lahko uspešna, mora energetski presojevalec ovrednotiti veljavnost in razpoložljivost podatkov, ki jih zagotovi organizacija, ter izpostaviti težave, ki bi lahko onemogočile nadaljevanje presoje. Po potrebi lahko energetski presojevalec predlaga drugačen način zbiranja ali dopolnitve podatkov. Vsebina poročila mora ustrezati opredeljenemu obsegu, mejam in cilju energetske presoje.

7. Poročilo

Pred zaključnim sestankom mora organizacija prejeti vmesno/končno poročilo o energetski presoji/pregledu.

8. Energetski presojevalec mora na zaključnem sestanku predstaviti rezultate energetske presoje tako, da:

• organizaciji olajša sprejemanje odločitev,
• razloži rezultate in odgovori na zastavljena vprašanja ter
• identificira elemente, ki zahtevajo dodatno analizo ali nadaljnje ukrepe.