Večji del evropskih stavb ima slabo energetsko učinkovitost. To je posledica starih stavb, zgrajenih pred letom 1970, ki so bile grajene z lahko armiranobetonskimi konstrukcijami, zasnovanimi za gravitacijske obremenitve in brez posebne dodane pozornosti na energetsko učinkovitost stavb. V Sloveniji je zgradb, zgrajenih pred letom 1970 (po podatkih SURS iz leta 2021), 372.509 tisoč oziroma kar 43 %.

Slaba energijska učinkovitost starih, dotrajanih in neprenovljenih stavb se kaže kot rezultat velike porabe energije v objektu. Razlogi za to so zlasti slaba izolacija ovojev stavb in neizoliranih sten, oken z enojnim steklom in aluminijastimi okvirji in brez senčil. To pomeni, da notranje udobje, vizualno in toplotno, ni bilo upoštevano v fazi načrtovanja.

V zvezi s tem EU Direktiva 2018/844 uvaja dolgoročno strategijo za obnovo obstoječih stavb. Ta direktiva vodi k novim in strogim ciljem v primerjavi s prejšnjimi direktivami o energetski učinkovitosti stavb (EPBD) 2002/91/EU in njeno prenovljeno različico, Direktivo 2010/31/EU, ki  je bila v slovenski pravni red prenesena s Pravilnikom o učinkoviti rabi energije v stavbah.

Zakaj je pomembna energijska učinkovitost?

Nujno je, da se doma in v službi počutimo varno in udobno, saj le tako (lahko) učinkovito delamo, se učimo ali pa sprostimo. Energijska učinkovitost je ključni element, ki prispeva k parametrom toplotnega udobja, k boljši kvaliteti zraka v prostorih, k akustičnemu udobju in pa prav tako k vizualnemu udobju.

Izboljšanje bivalnega udobja je zato zelo pogost razlog za prenovo in energetsko sanacijo stavb. Po nekaterih podatkih se kar 73 % vseh prenov zgodi zaradi želje po večjem bivanjskem ugodju.

Študije kažejo, da lahko izboljšave fizičnega delovnega okolja pomembno vplivajo na produktivnost.

V primeru odprtosti prostorov, pogledi na prosto pozitivno vplivajo:

• 10 do 25 % boljše mentalne funkcije in spomin;
• 6 do12 % hitrejšo obdelavo telefonskih klicev;
• 8,5 % krajše ležalne dobe v bolnišnici.

Dnevna svetloba ima pozitiven vpliv:

• 5 do 14 % višji testni rezultat za študente;
• 18 % bolj produktivne delavce.

Sistemi v zgradbah zagotavljajo izboljšano produktivnost v:

• 23 % zaradi boljše osvetlitve;
• 11 % zaradi boljšega prezračevanja;
• 3 % od individualne regulacije temperature.  

Potencialne koristi izboljšanja energetske učinkovitosti v zgradbah so precejšnje, in sicer ne le v smislu prihranka energije in boja proti podnebnim spremembam, temveč tudi v smislu prispevanja k celi vrsti drugih vzporednih koristi, vključno z izboljšanjem zdravja ljudi in ustvarjanjem delovnih mest.

In kateri so še dejavniki, ki pripomorejo k izboljšanju kakovosti notranjega okolja zaradi povečanja energijske učinkovitosti objekta?

1.  Toplotno udobje

Toplotno udobje vpliva na naše zdravje, produktivnost, mentalno bistrino in seveda na ljudi okoli nas. Neprijetni občutki povzročajo poslabšanje našega razpoloženja. Ekstremne temperature v notranjosti so nezdrave, zlasti za starejše, bolne ali šibke ljudi.

Za notranje prostore se priporoča  temperature med 20 in 22 stopinj Celzija. Ob bolj fizičnih aktivnostih (kuhanje, pospravljanje) in med spanjem ponoči, pa tudi kakšna stopinja manj.
Prav tako kot temperatura je zelo pomembna tudi vlažnost zraka. Imejte v mislih, da je ogrevan zrak praviloma bolj suh. Priporočena relativna vlažnost zraka je od 40 do 60 %.

2. Kvaliteta zraka

Poleg temperature in vlažnosti zraka je pomembna tudi njegova svežina. Materiali in tehnologija gradnje so tako napredovali, da je nenameren prepih skorajda nemogoč, zato moramo namensko zračiti prostor, da zagotovimo dovolj svežega zraka za udobno bivanje.

Celoten zrak v prostoru se mora z zunanjim, svežim zrakom, zamenjati 1 x na 2 uri, kar je minimalni pogoj za prezračevanje prostorov. V pisarniških okoljih pa mora biti raven ogljikovega monoksida manjša od 9 ppm. Z zadostnim zračenjem se lahko prepreči tudi nastanek pretirane vlage in razvoja plesni, ki negativno vplivajo na bivanje ljudi v objektih.

3. Akustično udobje

Okoljski hrup ne le, da je neprijeten, ampak tudi dolgotrajna izpostavljenost njemu lahko pusti posledice med drugim na zdravju. Izpostavljenost hrupu lahko povzroči poškodbe sluha, motnje spanja, vznemirjenost, zmanjšano učinkovitosti in druge psihofiziološke simptome. 

Stavba mora biti zasnovana tako, da zmanjša količino hrupa, ki vstopa v bivalne oziroma delovne prostore od zunaj. Zasnova mora spodbujati čim nižje ravni hrupa, stene pa morajo imeti zvočno izolacijo.

4. Pravilna razsvetljava

Vsaka zasnova stavbe mora upoštevati dnevno osvetlitev. Naravna osvetljenost stanovanja/prostorov je izredno pomembna za kvaliteto našega življenja. Najbolje je kombinirati visoko zmogljivo umetno razsvetljavo, kot so cevi in žarnice, z naravno svetlobo. Izogibati se je potrebno uporabi temne barve na stenah. S tem povečate odboj naravne svetlobe in zmanjšate bleščanje. Prednost je treba dati ustvarjanju varnejših pogojev za slabovidne. Prav tako boste več svetlobe sigurno potrebovali za delovnim pultom v kuhinji, v bralnem kotičku, za delovno in pa jedilno mizo.