Kako privarčevati

Neto koristi, stroški ter energetska učinkovitost naprav in sistemov za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov

Sistemi za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov imajo lahko številne neto koristi. Neto koristi za izračun po posameznih napravah in stroški so definirani s Pravilnikom o izdelavi analize stroškov in koristi za uporabo soproizvodnje toplote in električne energije z visokim izkoristkom ter učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje.

KAKO SE IZRAČUNA NETO KORIST?

Neto korist soproizvodnje z visokim izkoristkom, učinkovitega daljinskega ogrevanja in hlajenja ali oskrbe z učinkovitim individualnim ogrevanjem ter hlajenjem se izračuna kot razlika med ocenjenimi skupnimi dolgoročnimi stroški in skupnimi dolgoročnimi koristmi posamezne možnosti dobave energije ogrevanja ali hlajenja.

Merilo pri izračunavanju neto koristi je neto vrednost. Obdobje vrednotenja analize za celovito oceno možnosti se določi na način, da se pri ocenjevanju upoštevajo vsi stroški in koristi alternativnih variant.

KAKO SE IZRAČUNA STROŠKE IN KORISTI NA RAVNI OBRATA?

Izhodiščni podatki za vrednotenje variant na ravni obrata so stroški in koristi naložbe, pri čemer se opredelijo izhodiščna in alternativna varianta ter njihovi stroški in koristi.

Prihodki in stroški se izračunavajo po metodi prirasta, ki temelji na primerjavi prihodkov in stroškov v naložbeni varianti s prihodki in stroški izhodiščne variante.

Pri izračunu stroškov in koristi se upoštevajo:

Investicijski in obratovalni stroški, stroški investicijskega in tekočega vzdrževanja, stroški zavarovanja.
Koristi prodaje energije na trgu in prihranki iz naslova gradnje oziroma prenove ter koristi iz preostale vrednosti.
Zunanji okoljski, družbeni in ekonomski dejavniki.

Pri tem se po Pravilniku o finančnih spodbudah za energetsko učinkovitost, daljinsko ogrevanje in rabo obnovljivih virov energije lahko nudijo tudi določene spodbude, v primeru, da ima naprava oziroma sistem ustrezne tehnične specifikacije. Te so:

Za spodbujanje vgradnje kotlov na biomaso se lahko spodbude dodelijo za tehnologije pretvorbe, ki dosegajo izkoristek pretvorbe najmanj 85 % za gospodinjske in komercialne namene uporabe ter najmanj 70 % za industrijske namene uporabe.
Za spodbujanje toplotnih črpalk za ogrevanje prostorov se lahko spodbude dodelijo za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo najmanj zahteve Uredbe Komisije (EU) z dne 2. avgusta 2013 št. 813/2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov prostorov in kombiniranih grelnikov (UL L št. 239 z dne 6. 9. 2013, str. 136).
Za spodbujanje toplotnih črpalk za ogrevanje vode se lahko spodbude dodelijo za toplotne črpalke, ki izpolnjujejo najmanj zahteve Uredbe Komisije (EU) št. 814/2013 z dne 2. avgusta 2013 o izvajanju Direktive 2009/125/ES Evropskega parlamenta in Sveta glede zahtev za okoljsko primerno zasnovo grelnikov vode in hranilnikov tople vode (UL L št. 239 z dne 6. 9. 2013, str. 162).
Za energetsko učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje iz obnovljivih virov energije se šteje sistem daljinskega ogrevanja in hlajenja, v katerem je na letnem nivoju:

a) vsaj 80 % energije proizvedene iz obnovljivih virov energije ali

b) vsaj 40 % energije proizvedene iz obnovljivih virov energije in vsaj 40 % energije proizvedene v sistemu soproizvodnje električne energije in toplote.

Na splošno lahko rečemo, da energetsko učinkovite naprave in sistemi za ogrevanje, hlajenje in proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije nudijo tudi druge (splošne) koristi, kot so:

Okoljske koristi: Sistemi, ki uporabljajo obnovljive vire energije, imajo manjši vpliv na okolje kot tisti, ki uporabljajo fosilna goriva. Na primer: sončna, vetrna, geotermalna in vodna energija ne povzročajo emisij toplogrednih plinov.
Finančne koristi: Sistemi, ki uporabljajo obnovljive vire energije, lahko zmanjšajo stroške energije in zmanjšajo odvisnost od fosilnih goriv, ki so podvržena dnevnemu nihanju cen.
Energijska neodvisnost: Sistemi, ki uporabljajo obnovljive vire energije, lahko zmanjšajo odvisnost od uvoženih fosilnih goriv in povečajo energetsko neodvisnost držav.
Krepitve lokalnih skupnosti: Sistemi za obnovljive vire energije lahko krepijo lokalne skupnosti, saj omogočajo ustvarjanje delovnih mest, zmanjšanje stroškov energije in povečanje lokalne oskrbe z energijo.
Koristi za zdravje: Sistemi za obnovljive vire energije lahko zmanjšajo onesnaževanje zraka in vplivajo na zdravje prebivalstva.

Proizvodnja električne energije iz obnovljivih virov lahko zagotovi pomembne neto koristi, nižje stroške in večjo energetsko učinkovitost v primerjavi s proizvodnjo električne energije iz neobnovljivih virov. Naložbe v tehnologije obnovljivih virov energije lahko zagotovijo bolj trajnostno in varno energetsko prihodnost, hkrati pa zmanjšajo emisije toplogrednih plinov in izboljšajo kakovost zraka.