Pogodbeno zagotavljanje prihranka energije je pogodba, s katero se podjetje za energetske storitve in naročnik dogovorita, da bo podjetje za energetske storitve za naročnika izvedlo načrtovanje, financiranje in izvedbo investicije in si vložena sredstva nato povrnilo v obliki deleža v doseženih prihrankih stroškov za energijo. Pri pogodbenem zagotavljanju prihrankov pogodbena načela, kot so doba trajanja pogodbe, delitev prihranka med pogodbenikoma in določitev osnove stroškov za energijo, določajo gospodarski vidik pogodbenega odnosa. Glavni značilnosti in prednosti pogodbenega zagotavljanja prihranka energije sta, da tveganje in predmet garancije prevzame izvajalec.
Predmet pogodbe o zagotavljanju prihrankov je izvedba ukrepov za doseganje prihrankov energije v objektih ali stavbah naročnika, določenih s pogodbo. S temi ukrepi izvajalec zagotavlja in jamči zmanjšanje porabe energije in stroškov energije. Naročnik se hkrati zavezuje izvajalcu plačevati znesek, ki temelji na tako zmanjšanih stroških energije v primerjavi z referenčnem obdobjem pred izvedbo ukrepov. Predmet pogodbe je torej izvedba določenih storitev in del, katerih cilj je zmanjšati stroške energije. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov vključuje tudi prevzem podjetniškega tveganja, kjer je višino odplačila mogoče določiti le na podlagi pogodbeno določenih prihrankov stroškov za energijo, ki jih zagotavlja izvajalec. Pogodbeno zagotavljanje prihrankov ne obsega samo financiranja, ampak tudi podjetniško usmerjeno načrtovanje, vgradnjo in upravljanje naprav za zmanjšanje porabe in stroškov za energijo.
Obveznosti izvajalca
Glavna storitev pogodbe o zagotavljanju prihrankov energije je prav zagotavljanje prihrankov energije, vse storitve, ki jih izvajalec izvede za izpolnitev glavne obveznosti in ki vodijo do izpolnjevanja glavne obveznosti, pa so pripravljalne storitve. S pripravljalnimi storitvami izvajalec pridobi od naročnika soglasje za izvedbo ukrepov s seznama storitev.
Naročnik in izvajalec določita kriterij kakovosti ukrepov za prihranek energije (gradbene storitve morajo ustrezati splošno priznanim pravilom tehnike, ukrepi morajo biti optimalno dimenzionirani, ne smejo voditi h kršitvi ali zmanjšanju standardov za udobje, morajo izkazovati pogodbeno določeno strukturo investicije in končno morajo biti izvedeni brez stvarnih napak in tako, da uporabnik pri svoji uporabi ne bo omejen samo na absolutni minimum). Prav tako med pripravljalne storitve spadajo tudi gradbene storitve (menjava oken, dodatna izolacija stavbe, ...). V pripravljalnih storitvah stranki določita tudi višino in strukturo skupnih investicij.
Glavne storitve – so tiste storitve, ki imajo za posledico prihranek energije, predvsem pa zagotavljanje obratovanja in vzdrževanja naprav, motiviranje uporabnikov, spremljanje rabe energije, gospodarjenje z energijo in podobno.
Obveznosti naročnika
Naročnik ima s pogodbo določene obveznosti, ki izhajajo iz dolžnosti sodelovanja pri izvajanju pogodbenih obveznosti izvajalca. To je predvsem sodelovalna dolžnost, kar pomeni, da upošteva izvajalčeva navodila glede obratovanja objekta in tehničnih naprav, da ne spreminja nastavitve in instalacije, ki jih je z energetsko funkcijo izvedel izvajalec, da izvajalcu izroči in prepusti vse informacije in dokumente, ki so potrebni za izvajanje njegovih storitev, ter da omogoči izvajalcu dostop do objekta. Tako ima naročnik tudi dolžnost, da izvajalca pisno obvesti o vsaki spremembi predpostavk uporabe stavb, ki so predmet pogodbe. Naročnik torej izvajalcu omogoči nemoteno opravljanje izvajanja pogodbenih obveznosti v razumnih mejah.
Nabor potrebnih ukrepov se pripravi na podlagi natančnejšega pregleda dejanskega stanja objektov in tehničnih naprav. Praviloma tak nabor pripravijo in oblikujejo ponudniki, ki so pripravljeni sodelovati v projektu in v primeru sklenitve pogodbe tudi te ukrepe izvesti. Obseg naložbe in njeno strukturo, način zbiranja energetskih podatkov ter spremljanje oskrbe z energijo in njene rabe, postopek izračuna doseženih prihrankov in obseg vzdrževanja, pripravljene in oddane ponudbe pa potem ovrednoti naročnik. Ponudniki v svoje sezname načeloma vključijo samo tiste ukrepe, ki so v zadostni meri ekonomsko upravičeni, da jim bodo omogočili povračilo nastalih stroškov v obliki deleža v doseženem zmanjšanju stroškov za energijo. Mednje spadajo različni ukrepi na področjih ogrevalne tehnike, priprave tople sanitarne vode in rabe elektrike in nekateri gradbeni ukrepi, med temi predvsem toplotna izolacija fasade, prisilno prezračevanje in zamenjava oken z energetsko učinkovitejšimi.
Bistvena sestavina pogodbe o zagotavljanju prihrankov je trajanje pogodbe, ki je v korelaciji z višino investicije in potencialom prihrankov, ki se lahko z uvedbo ukrepov dosežejo. V praksi so primeri trajanja pogodb od 10 do 20 let, lahko tudi manj ali več. Treba je poudariti, da je izvajalec, s tem ko je prevzel naloge za izvedbo ukrepov, prevzel tudi tveganje za doseganje prihrankov, iz katerih refinancira celotno izvedbo investicije v tehnološko in drugo opremo in vse stroške za brezhibno delovanje vgrajene opreme. Zaradi tega so med obveznosti, ki jih ima izvajalec, uvrščene tudi naloge, ki zajemajo načrtovanje, financiranje, vgradnja, obratovanje in nadzor, saj si izvajalec le s celovitim pregledom in ustreznim načrtovanjem lahko prilagodi dolžino trajanja pogodbe.
S pogodbo o zagotavljanju prihranka energije se izvajalec zaveže načrtovati in v določenem obdobju izvesti ukrepe za prihranek energije in za tak prihranek tudi jamči. Naročnik pa je izvajalcu dolžan prepustiti dogovorjeni delež prihranka energije. Izvajalec si s takšnim poplačilom ob uspešnosti izvedbe pogodbenih dogovorjenih prihrankov povrne vložena sredstva in storitve za prihranek energije. Če izvajalec ni dosegel zajamčenega uspeha v skladu s pogodbo, se plačilo izvajalcu sorazmerno zmanjša ali se mu ga v celoti odtegne.
S pogodbo se dogovorijo tudi sankcije za nepravilno izpolnitev, običajno se te razlikujejo glede na vrsto obveznosti ukrepov, ki jih je izvajalec s pogodbo dolžan opraviti. Tako je nujno opredeliti sankcije, do katerih pride zaradi:
- nepravilne izpolnitve pripravljalnih ukrepov (investicije);
- nepravilne izpolnitve glavne obveznosti (zagotavljanje in jamčevanje zmanjšane porabe energije in stroškov energije v skladu s pogodbo).
Če izvajalec ni dosegel obljubljenega obsega celotne investicije v skladu s pogodbo na dan začetka izvajanja glavne obveznosti glede skupne višine investicije in ga ne doseže niti v naknadnem roku, ki ga naročnik pisno določi, lahko praviloma naročnik zahteva za čas od dne, ko je izvajalec prejel posebno izjavo o uveljavljanju tega zahtevka, do konca trajanja pogodbe, zmanjšanje v obliki znižanja udeležbe, ki po pogodbi pripada izvajalcu, za odstotek, katerega izvajalec pri obljubljenem obsegu celotne investicije ni dosegel. S pogodbo se izvajalec zaveže tudi vzdrževati vse vgrajene naprave, izboljšave in stvari za dosego obljubljenih rezultatov, zato je zanje tudi odgovoren. Za vse napake v zvezi s temi stvarmi je odgovoren izvajalec.
Prednosti predmetnega modela
- Izvajalec na svoje stroške izvede projekt, namesto naročnikov javnega sektorja, katerih možnosti za prevzemanje obveznosti v breme proračunov prihodnjih let so omejene. Pogodbeništvo pogosto omogoči izvedbo naložb, do katerih drugače ne bi prišlo zaradi omejenih finančnih sredstev.
- S pogodbo je zagotovljeno zmanjšanje porabe energije zaradi povečanja energetske učinkovitosti. Izvajalec oceni, kolikšne prihranke je mogoče v posameznem primeru doseči in razvije primerno tehnično rešitev za njihovo doseganje. Višino prihranka stroškov za energijo izvajalec naročniku zagotavlja s pogodbo. Izvajalec s pogodbo dodatno zagotavlja tudi določen obseg naložb z določeno naložbeno strukturo in ustrezne standarde kakovosti.
- Za naročnike iz javnega sektorja zmanjšanje stroškov za energijo obenem pomeni tudi zmanjšanje obremenitve proračuna, ki lahko nastopi že v času izvajanja glavne storitve projekta ali pa najkasneje po preteku veljavnosti pogodbe.
- Za razliko od tradicionalne izvedbe energetsko učinkovitih projektov tehnično tveganje, ki je povezano z vgradnjo, načinom obratovanja in še posebej pa z zanesljivostjo naprav, ki jih vgradi in upravlja izvajalec, v celotnem času trajanja pogodbe prevzame izvajalec. Operativni tveganji, kakršno sta tveganje uporabe stavbe, ki se navezuje na možno spremembo namembnosti stavbe, in cenovno tveganje, ki je povezano z vplivom možne spremembe cen energije na pogodbeno dogovorjeno vrednost zmanjšanja stroškov za energijo, praviloma ostajata v pristojnosti naročnika.
- Izvajalec zagotavlja vse storitve, ki so potrebne za pripravo in izvedbo celovitega projekta v objektih ali stavbah naročnika, vključno z dolgoročnim spremljanjem prihrankov projekta.
- Okolju in podnebju prijaznejše ravnanje z energijo. Z vgradnjo učinkovitejših naprav se zmanjša poraba energije in s tem emisije v okolje. Okoljske koristi se pri tovrstnih projektih v primerjavi s klasično izvedbo energetsko učinkovitih projektov tudi lažje spremlja in meri.
Med slabost uvrščamo dolgoročnost pogodb. Pogodbe za zagotavljanje prihranka energije se sklepajo za daljša časovna obdobja od 10 do 15 let, lahko tudi več. V času trajanja pogodbe je naročnik vezan na enega samega izvajalca, s čimer se zmanjšajo njegove možnosti za sklepanje drugih pogodb. Za uspešnost projekta je zaradi dolgoročnosti sklenjene pogodbe bistvenega pomena, da pogodbenika dobro sodelujeta in učinkovito rešujeta vse morebitne nastale težave.
Vir: Smernice za energetsko pogodbeništvo