Ste vedeli, da je tekstilna industrija ena izmed treh industrij z največjim ogljičnim odtisom na svetu in da modna industrija vsako leto:

• v ozračje izpusti okoli pet milijard ton CO2 ter
• porabi 215.000 milijard litrov vode?

Potrošniki imajo danes dostop do številnih modnih trendov, ki so vse bolj finančno dostopni. Do hitrega razvoja na tem področju je prišlo s tehnološkim napredkom, ki je sprožil industrializacijo, sledila je globalizacija, oboje pa poleg pozitivnih učinkov za človeštvo, s seboj prinaša tudi velike in škodljive posledice za okolje.

Hitra moda je, da bi se lahko kosala s hitrim pojavom novih trendov, povečala svojo produkcijo in vzporedno nižala cene produktom. Kot rezultat tega potrošniki kupijo vse več produktov, kar omogoča pospešeno rast industrije hitre mode.

Produkcija in potrošnja hitre mode imata številne negativne posledice, ki se odražajo na:

• ekonomiji (potrošnja, množični nakupi),
• družbi (izkoriščanje potrošnikov in delavcev, otroško delo) in
• okolju (ekosistemi, izkoriščanje naravnih virov, povečanje tekstilnih odpadkov).

V tekstilni industriji so nemalokrat kršene številne človekove pravice (delo v nevarnih in neustreznih pogojih, neprimerno plačilo, otroško delo…). Proizvajalci hitre mode potrebujejo tudi poceni material, kar se kaže kot velik negativen učinek na ekosisteme, predvsem kot posledica emisij ogljikovega dioksida, ki nastanejo z izpuščanjem nevarnih kemikalij in barv v okolje.

Prav tako produkcija manj kakovostnih oblačil obremenjuje naravne vire. Njihovo izkoriščanje je danes tako močno, da naravna rast materialov (kot je npr. bombaž) ni dovolj hitra za potrebe trga, precejšnja je tudi izraba vodnih virov. Zato je velik poudarek na umetnih materialih, ki niso odvisni od narave, nemalokrat pa ti slabo vplivajo na človeka (materiali, ki so neprijazni in celo škodljivo koži, umetna barvila).

Vsako leto tako samo v EU zavržemo skoraj 6 milijon ton tekstila, kar je okoli 11 kg/osebo.

Oblačila hitre mode niso narejena z namenom, da bi trajala in bi jih lahko nosili dlje časa, kar med drugim še dodatno sili potrošnike v predčasne nakupe oz. t.i enkratno uporabo oblačil ter  nova oblačila vsako sezono. Problem takšnega načina razmišljanja je v tem, da več kot ljudje kupijo, več stvari tudi zavržejo. Rezultat tega pa so kupi zavrženih oblačil, ki zaradi poceni materialov, iz katerih so narejena, niso razgradljiva.

Potrošniki se moramo zavedati, kako s svojimi navadami obremenjujemo okolje.

Ste vedeli, da se za proizvodnjo tekstila, ki ga v enem letu kupi povprečen Evropejec porabi 9.000 litrov vode in da 35 % mikroplastike v oceanih izvira iz sintetičnega blaga, iz katerega so v veliki meri proizvedena oblačila?

Zaradi vseh negativnih posledic je bilo nujno poiskati hitri modi ali drugače imenovani »kupi in zavrzi« modi neko alternativo. Trajnostni razvoj je ponudil koncept počasne mode, ki ponuja pristop k reševanju težav in vključuje okoljske, družbene in gospodarske vidike. Usmerjen je k zmanjšanju števila trendov in sezon ter k spodbudi kakovostne proizvodnje in povečanju vrednosti oblačil. Veliko pa lahko naredimo tudi mi sami:

• pričnimo prati oblačila pri hladnejših temperaturah,
• zmanjšajmo čas sušenja oblačil v sušilnem stroju,
• zmanjšajmo časlikanja oblačil,
• uporabimo okolju prijaznejši detergent,
• perimo manj pogosto, v polnem stroju ipd.