V slovenskem prostoru je pojem energetskega pregleda že dobro uveljavljen. Prvi energetski pregledi, ki so za osnovo imeli najboljše evropske prakse, so se pri nas začeli izvajati že pred več kot 25 leti.

V industriji imamo organizacije, ki vse to obdobje redno periodično izvajajo energetski pregled, prav tako pa imamo organizacije, ki so energetski pregled začele izvajati na osnovi zahtev zakonodaje, sprejete leta 2016, ki določa, da morajo velika podjetja izvesti energetski pregled vsake štiri leta.

Razvit je tudi trg izvajanja energetskih pregledov.

Najbližje določitvi, kaj naj bi bil energetski pregled, je določitev minimalnih zahtev energetskega pregleda v Aneksu VI. evropske direktive Energy Efficiency iz leta 2012. V pripravi je že posodobitev Direktive, ki podrobneje določa minimalne zahteve pri izdelavi energetskega pregleda.

Osnova, ki določa energetski pregled, je program del energetskega pregleda, ki se izdela pred začetkom izvajanja projekta. Za določitev programa del je zelo pomemben začetni stik med izvajalcem in organizacijo, v kateri se izvaja energetski pregled. Vsebina začetnega stika je določena s standardi, tako da morajo zahteve standardov poznati tako naročniki, kot izvajalci.

Ker predstavlja energetski pregled enega od osnovnih orodij za izboljševanje energetske učinkovitosti, so dobre prakse izvajanja energetskega pregleda določene z več standardi, evropskimi in mednarodnim (pojem energetski pregled (Energy Audit) je v slovenskih standardih preveden kot energetska presoja).

SIST EN 16247-1:2022          Energetske presoje – 1.del: Splošne zahteve

SIST EN 16247-2:2022          Energetske presoje – 2.del: Stavbe

SIST EN 16247-3:2022          Energetske presoje – 3.del: Procesi

SIST EN 16247-4:2022          Energetske presoje – 4.del: Promet

SIST EN 16247-5:2015          Energetske presoje – 5.del: Kompetence energetskih presojevalcev

SIST ISO 50002:2017            Energetske presoje – Zahteve z navodili za uporabo

Odstopanja od dobrih praks standardov vodi k odstopanju od namena izvajanja energetskega pregleda.

Izvajanje energetskih pregledov v industriji na primer v največji meri določa standard SIST EN 16247-3, prav tako pa moramo poznati zahteve standardov SIST EN 16247-2 in SIST EN 16247-4, oziroma SIST ISO 50002.

Kljub temu, da je za področje energetskih pregledov v veljavi vrsta standardov, le ti določajo  predvsem formo izvajanja energetskih pregledov. V Sloveniji je bil leta 1997 izdan Priročnik za izvajalce energetskih pregledov, ki se je pozneje razvil v Metodologijo za izdelavo energetskega pregleda. Metodologija je bila redno posodabljana in je vrsto let služila na nacionalnem nivoju kot osnovno vodilo pri izdelavi energetskih pregledov. S stališča določanja vsebine izvajanja energetskega pregleda so določila Metodologije zanimiva še danes.

Področje spodbujanja izboljševanja energetske učinkovitosti, kakor tudi drugih vidikov rabe energije se hitro razvija. Energetski pregled bo še vedno predstavljal enega od osnovnih orodij, ki pa ga naprednejše organizacije umeščajo v sistem upravljanja z energijo. Energetski pregled (Energy Audit, kot ga poznamo) predstavlja vhodno informacijo za energetski pregled (Energy Review, določilo SIST ISO 50001:2018).

Za razumevanje pojma energetski pregled (Energy Audit) je nujno poznavanje zahtev sodobnih smernic sistemov upravljanja z energijo. 

Osnovne vsebine izobraževalnega modula izobraževanja izvajalcev energetskih pregledov »Energetski pregledi in URE – industrijski objekti« so:

• Energetski pregled za industrijske objekte – zahteve zakonodaje in standardov.
• Energetski pregled v praksi.
• Vrednotenje energetske učinkovitosti procesov.
• Izdelava predloga aktivnosti energetskega pregleda (vaja).

Avtor: mag. Bogomil Kandus