Več o obnovljivih virih in njihovi uporabi v praksi si lahko preberete tukaj.

Kakšne so prednosti uporabe obnovljivih virov energije?

Prednosti uporabe obnovljivih virov energije so predvsem v pozitivnem učinku na podnebje, stabilnosti v dobavi energije ter dolgoročni gospodarski koristi. Da bi dosegli zastavljene cilje v podnebno-energetskem svežnju do leta 2020, Evropska komisija ocenjuje, da bo potrebno doseči:

• obvezni 20 % delež OVE v skupni rabi bruto končne energije,
• obvezni 10 % delež OVE v prometu,
• zmanjšanje emisij CO2 v višini 600 do 900 milijonov ton letno;
• zmanjšanje porabe fosilnih goriv za 200 do 300 milijonov ton letno;
• zmanjšanje odvisnosti EU od uvoženih fosilnih goriv ter s tem povečanje stabilnosti dobave energije v EU;
• večje spodbude za razvoj visoko-tehnoloških industrij z novimi gospodarskimi priložnostmi in delovnimi mesti.

Za proizvodnjo EE so praktično primerni vsi OVE – hidroenergija, vetrna, sončna energija in geotermalna, biomasa. Najpogosteje pa se EE proizvaja s pomočjo hidro, sončne (fotovoltaika) in vetrne energije.

Tudi toplota se iz OVE lahko proizvaja na več različnih načinov. Običajno se z različnimi instrumenti podpirajo tehnologije direktne proizvodnje iz biomase, sončne in geotermalne energije. V Sloveniji so za daljinsko oskrbo s toploto primerni lesna biomasa, sončna in geotermalna energija ter bioplin. Direktna izraba termalne vode v povezavi s turizmom, daljinskim ogrevanjem, ogrevanjem rastlinjakov postaja vse pomembnejša gospodarska panoga. 

Vloga obnovljivih virov energije

OVE so način kako zmanjšati odvisnost od fosilnih goriv in proizvajati električno energijo ter toploto na okolju prijaznejši način z manj emisijami. Hkrati pomenijo tudi priložnost za države v razvoju, zagotavljajo nova delovna mesta v industriji tehnologij obnovljivih virov in na področju varstva okolja. Njihova uporaba pozitivno vpliva na povečanje zanesljivosti oskrbe z energijo in manjše potrebe po uvozu/porabi fosilnih goriv. 

Spodbujanje uporabe OVE se je na evropski ravni pričelo leta 1997 z objavo Bele knjige o obnovljivih virih energije s strani Evropske komisije (Dokumenti Evropske unije – Evropska komisija – Bele knjige), v kateri je bilo predlagano, da do leta 2010 delež energije iz obnovljivih virov v EU doseže 12 %. Leta 2006 je komisija pripravila še Zeleno knjigo o bodoči evropski energetski politiki (Dokumenti Evropske unije - Evropska komisija - Zelene knjige).

Uvajanje OVE ima pomembno vlogo pri doseganju postavljenih ciljev v okviru evropske energetske politike: izboljšati varnost pri oskrbi z energijo, zmanjšati izpuste toplogrednih plinov in spodbujati konkurenčnost.

Celoviti ukrepi na področju podnebnih sprememb in energije in cilji do leta 2020, ki bi Evropo usmerili v trajnostni razvoj, gospodarstvo pa preoblikovali v nizkoogljično ter energetsko učinkovito, so:

• zmanjšanje skupnih emisij toplogrednih plinov za 36 %, od tega za 20 % v sektorju ne-ETS (kar je 5 odstotnih točk nad sprejeto zavezo Slovenije);
• vsaj 35 % izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je višje od cilja sprejetega na ravni EU (32,5 %);
• vsaj 27 % obnovljivih virov energije, kjer je Slovenija zaradi relevantnih nacionalnih okoliščin, v prvi vrsti okoljskih omejitev, morala pristati na nižji cilj od cilja na ravni EU (32 %) s prizadevanjem, da se ambicija zviša pri naslednji posodobitvi NEPN (2023/24),
• 3 % vlaganja v raziskave in razvoj, od tega 1 % javnih sredstev.

Osnovna zakonodaja, ki ureja to področje:

• Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21)
• Direktiva 2009/28/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 23. aprila 2009 o spodbujanju uporabe energije iz obnovljivih virov, spremembi in poznejši razveljavitvi direktiv 2001/77/ES in 2003/30/ES,
• Akcijski načrt za obnovljive vire energije za obdobje 2010-2020 Slovenija,
• Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije,
• Pravilnik o dodeljevanju sredstev za spodbujanje učinkovite rabe energije in izrabe obnovljivih virov energije. 

Kombinacije OVE

Najpogosteje se kombinacija različnih energetskih virov uporablja za ogrevanje prostorov in ogrevanje sanitarne vode. Za ogrevanje le te se priporoča uporaba sončnih toplotnih sistemov ali toplotnih črpalk, pri čemer lahko dosežemo tudi do 70 % prihranek v primerjavi z ogrevanjem na električno energijo. 

Naprave za proizvodnjo toplote iz sončne energije se namestijo kot podpora centralnim ogrevalnim sistemom z zalogovniki vode v obstoječih hišah, kjer pokrivajo do 60 % potrebne oskrbe s toplo vodo, običajno pa se ne uporabljajo za ogrevanje prostorov. 
Toplotne črpalke lahko delujejo monovalentno (samostojno, so edini vir ogrevanja ter pokrivajo celotne potrebe po toploti) ali bivalentno. 

Za kombinirano ogrevanje nizko energetskih hiš se je kot dobra rešitev pokazala kombinacija sončnih toplotnih zbiralnikov, peči na lesno biomaso in toplotne črpalke, ki prestreza toploto odpadnega zraka. Na ta način se lahko ogrevajo novozgrajene pasivne hiše, pa tudi obnovljene stare stavbe, ki so dosegle nivo pasivne hiše, je pa sistem uporaben tudi za oskrbo večstanovanjskih hiš. 
Za daljinsko oskrbo s toploto v Sloveniji so primerni lesna biomasa, sončna in geotermalna energija, bioplin ter komunalni odpadki. Za sisteme soproizvodnje na lesno biomaso so s cenovnega vidika najugodnejše gorivo ostanki iz lesno predelovalne industrije, dražja jebiomasa od redčenja gozdov.