Pojem biomasa označuje snovi, ki so predvsem organskega oz. rastlinskega izvora in nastajajo v procesu fotosinteze. Med biomaso prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče kulturne rastline (npr. sladkorni trs in oljna repica) in organske odpadke (živinorejski odpadki, komunalni odpadki, mulj iz čiščenja kanalizacijska voda). Energetika obravnava biomaso kot organsko snov, ki jo lahko uporabimo kot vir energije. V tem pomenu sodi biomasa med obnovljive vire energije. Biomaso uporabljamo predvsem za ogrevanje, lahko pa tudi za proizvodnjo elektrike ali druge namene.

Ocenjuje se, da na Zemlji letno s fotosintezo nastane okrog 1011 ton organskih snovi. Biomaso lahko uporabljamo neposredno za kurjenje, s čimer nastaja toplotna energija, ali pa jo z različnimi tehnološkimi procesi pretvorimo v tekoče in plinaste ogljikovodike, ki so uporabni kot gorivo (npr. bioplin in biodizel).

Do leta 1700 je biomasa predstavljala glavni energetski vir. Še vedno ostaja glede na delež v strukturi svetovne oskrbe z energijo s 14 % deležem najpomembnejši nefosilni vir energije. Primarni energetski vir predstavlja v državah v razvoju, saj ponekod pokrijejo z biomaso nad 80 % energijskih potreb. V Evropi se delež močno spreminja glede na naravne danosti. V alpskih in nekaterih skandinavskih deželah je delež biomase v primarni oskrbi z energijo skoraj 20 %, medtem ko je evropsko povprečje 2–5 %.

Slovenija ima zaradi svoje velike gozdnatosti (preko 50 % površine je poraščeno z gozdom) velike možnosti izrabe te biomase v gospodinjstvih za potrebe ogrevanja. Slovenija je za Finsko in Švedsko najbolj z gozdom poraščena država v Evropi. Izjemno ugodna je razporeditev biomase po državi, saj imajo skoraj vsa območja naše države lokalni dostop do nje. V Sloveniji je tudi nekaj občin, katerih pokritost površin z gozdom je večja kot 85 %.

Zaloga lesne biomase se v slovenskih gozdovih povečuje, kar pomeni, da bi bilo mogoče povečati tudi njeno uporabo v energetske namene. Skupna lesna zaloga znaša preko 300 milijonov m3 oziroma preko 260 m3/ha. Absolutni letni prirastek se ocenjuje na okrog 7 milijonov m3, dovoljen posek pa znaša okrog 4 milijone m3, pri čemer se je zadnja leta izkoriščal le okrog 75-odstotno.

Ker je potrebno posekan les naprej porabiti za proizvodnjo izdelkov, je samo preostanek lesa in les nizke kvalitete iz gozda primeren za energetske namene. Tako se ocenjuje, da je celoten realni slovenski potencial za uporabo v energetiki okrog 2 milijone m3.

Kratka dejstva: Biomasa nastaja v procesu fotosinteze. Med biomaso prištevamo les kot najbolj razširjen vir za pridobivanje energije, slamo, hitro rastoče rastline in organske odpadke. Slovenija ima velike še ne izkoriščene možnosti izrabe biomase v energetske namene.

Več o uporabi obnovljivih virov v praksi si lahko preberete tukaj.

Biomasa kot energent

Lesna biomasa se danes kot energent izkorišča predvsem za pretvarjanje v toplotno energijo, lahko pa tudi kot kogeneracijska naprava na biomaso, ki zagotavlja soproizvodnjo toplote in elektrike: v kaminih, pečeh in kotlih na biomaso ter biomasnih kogeneracijah za ogrevanje in pripravo sanitarne tople vode (oz. STV) stanovanjskih hiš, večstanovanjskih stavb, javnih in poslovnih stavb, vrtcev, šol in domov za ostarele, gostinskih stavb, industrijskih energetskih objektov ipd.; v kotlih na biomaso velikih moči in kogeneracijskih napravah oz. v toplarnah za daljinsko ogrevanje naselij; v kotlih na biomaso velikih moči (ali kogeneracijah) za potrebe tehnoloških procesov različnih industrijskih postrojenj.

Pri izbiri ustrezne izvedbe proizvodne naprave je treba upoštevati štiri odločilne dejavnike:

• razpon toplotne moči,
• potrebe po toploti, ki se lahko pokrijejo s posameznim virom,
• izvedba sistema ogrevanja: centralno ali individualno,
• ostale zahteve uporabnikov, kot so npr. udobnost uporabe, ki zajema možnost vgradnje in rabe posameznega vira in pripadajoče opreme ter dobave in skladiščenja goriva, ceno ter estetski videz.

Kotli na biomaso so najpogostejši viri toplote za izkoriščanje lesne biomase kot goriva za sisteme ogrevanja in priprave STV, daljinske sisteme ogrevanja in pretvorbo energije v procesno toploto.

Glavni tipi kotlov glede na gorivo:

• Kotli na polena so kurilne naprave, v katerih kurimo polena različnih dolžin. Primerni so tako za ruralna kot mestna območja.
• Kotli na lesne sekance so bolj primerni za kmetije in manjše sisteme daljinskega ogrevanja, ki imajo možnost skladiščenja energenta.
• Kotli na pelete delujejo popolnoma avtomatsko in so zato primerni tudi za uporabo v mestih. Skladiščenje peletov zahteva manj prostora kot pri lesnih sekancih, nabava in transport goriva sta enostavna.

Postrojenja na biomaso zahtevajo praviloma višjo investicijo in več vzdrževanja in upravljanja kot ostali proizvodni viri (kot je npr. plin ali elektrika), praviloma pa je lesna biomasa kot gorivo cenejša od ostalih virov energije.