Potrebno je ločiti med napravami za individualno samooskrbo in ostalimi napravami, za katere velja Uredba o MPN.
Po Uredbi o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom med manjše proizvodne naprave uvrščamo:
- naprave, ki proizvajajo električno energijo s SPTE, z nazivno električno močjo do vključno 50 kW,
- fotovoltaične naprave z nazivno električno močjo do vključno 1 MW in
- vetrne elektrarne z nazivno električno močjo do vključno 50 kW.
Skladno z Uredbo o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 121/21 in 189/21) (v tem poglavju Uredba 2019) pa za samooskrbno napravo določa napravo, kjer priključna moč naprave (v kW) ne sme presegati 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, na notranjo napeljavo katerega je ta naprava priključena.
Leta 2016 je v veljavo vstopila Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Ur. l. RS št. 97/15, spremembe 17/19, 197/20) (v tem poglavju Uredba 2019), ki gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem omogoča samooskrbo z električno energijo iz obnovljivih virov energije, kot so sonce, veter, voda, geotermalna energija in naprava za soproizvodnjo toplote, in z električno energijo, ki kot primarni vir uporablja obnovljive vire energije. V letu 2021 je v veljavo stopil Zakon o spodbujanju rabe obnovljivih virov energije (ZSROVE) in leta 2022 še Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 43/22), ki vse do konca leta 2023 uvaja uporabo dveh vzporednih sistemov obračunavanja omrežnine za samooskrbne elektrarne.
Po Uredbi 2019 se lahko električna energija, pridobljena iz obnovljivih virov, uporabi za celotno ali delno pokrivanje lastnega odjema električne energije z napravo za samooskrbo (individualna samooskrba) oz. potreb po električni energiji med seboj povezanih končnih odjemalcev z napravo za samooskrbo (v primeru skupnostne samooskrbe) na podlagi neto merjenja (net-metering). Na podlagi letnega obračuna in neto meritev se omrežnina zaračuna za tisti del električne energije, ki je predstavljal razliko med proizvedeno in porabljeno energijo. Z uveljavitvijo ZSROVE in Uredbe o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (v tem poglavju Uredba 2022) se plača omrežnina za vso prevzeto energijo iz omrežja.
Sistem letnega obračuna (Uredba 2019) ostaja enak za vse že priključene samooskrbne sončne elektrarne in vse tiste, ki bodo v omrežjepriključene najpozneje do 31. decembra 2023, ko v veljavo stopi nov sistem obračunavanja. Novi sistem je sicer možen že sedaj, vendar ga uporabniki običajno ne izberejo. Torej za tistega odjemalca, ki je do vključno 31. 12. 2023 registriran kot končni odjemalec s samooskrbo,sistem net-meteringa po EZ-1 (oz. Uredbi 2019) velja še naprej, vse dokler uporablja napravo za samooskrbo, za katero je bilo izdano soglasje za priključitev, na podlagi katerega je bil registriran. Tak končni odjemalec pa lahko preide v sistem samooskrbe po ZSROVE (oz. po Uredbi 2022) za kar se bo seveda odločil, če bi bilo to zanj bolj ugodno (pri čemer ponoven prehod nazaj v sistem po EZ-1 ni mogoč).
Z ZSROVE se je poenostavil postopek priključevanja za samooskrbne proizvodne naprave.
Distribucijski operater mora tako odločiti glede izdaje soglasja za priključitev naprav za samooskrbo najkasneje v enem mesecu od prejema popolne vloge s strani končnega odjemalca.
Zahteva za priključitev proizvodnih naprav s priključno močjo do 50 kW se lahko poda na obrazcu enostavne vloge in vključuje postopek
pridobitve soglasja za priključitev.
V mesecu aprilu 2022 objavljena Uredba o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije, uvaja spremembe na področju obračunavanja omrežnin in dajatev. Po sedanji ureditvi (Uredba 2019) se prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji energije iz
SPTE in OVE obračunava glede na obračunsko moč (kW). Prispevek za energetsko učinkovitost električne energije, prevzete iz omrežja, pa se obračuna na neto prevzeto električno energijo v obračunskem obdobju.Po Uredbi 2022 pa se ne plača prispevka na rabo energije za povečanje energetske učinkovitosti in ne plača sorazmernega dela prispevka glede na priključno moč za zagotavljanje podpor proizvodnji energije iz SPTE in OVE, ki se odjemalcem obračuna na razliko med obračunsko močjo prevzemno-predajnega mesta in priključno močjo naprave za samooskrbo (v primeru individualne samooskrbe) ali deležem priključne moči naprave za samooskrbo, ki odpade na odjemalca skladno s ključem delitve proizvodnje (v primeru skupnostne samooskrbe).
Zakon ZSROVE je prinesel novosti tudi na področju pridobivanja soglasja za priključitev samooskrbne elektrarne v distribucijsko omrežje. Končni odjemalec se sme s samooskrbno napravo, katere priključna moč ne presega 50 kW, priključiti na distribucijsko omrežje z vložitvijo enostavne vloge za priključitev. V postopkih pridobitve soglasja za priključitev in v postopkih pridobitve spremembe soglasja za priključitev naprav za samooskrbo, katerih priključna moč ne presega 50 kW, se vroča z navadno vročitvijo z vložitvijo v hišni predalčnik, poštni predal ali v elektronski predal naslovnika.
Z Uredbo 2019 je bila uvedena sprememba tudi na področju skupnostne samooskrbe, in sicer ni treba več poznati odjemalcev iz skupnostne samooskrbe še pred pridobitvijo soglasja od distributerja. Odjemalci se lahko namreč v skupnostno samooskrbo vključijo tudi, ko je projekt že zaključen. V primeru proizvajanja viškov električne energije v skupnostni samooskrbi pa lahko investitor te proda na trgu.
Obstajajo torej tri vrste samooskrbe:
- individualna samooskrba: to je najpogostejša oblika samooskrbe, pri kateri je naprava za samooskrbo priključena na notranjo nizkonapetostno električno inštalacijo stavbe, v kateri se porablja proizvedena električna energija (najpogostejše so fotovoltaične naprave na strehah stanovanjskih in poslovnih stavb);
- samooskrba večstanovanjske stavbe: to je samooskrba končnih odjemalcev v večstanovanjski, poslovno-stanovanjski, stanovanjsko-poslovni, poslovni ali katerikoli drugi stavbi, v katerih sta dva ali več prostorov (bodisi stanovanja bodisi poslovni prostori), ki so opremljeni vsak s svojim merilnim mestom (tj. »števcem«). Naprava za samooskrbo, kadar govorimo o sončni elektrarni, se praviloma postavi na streho večstanovanjske stavbe in se preko lastnega merilnega mesta priključi v skupno notranjo nizkonapetostno inštalacijo te stavbe;
- skupnosti za oskrbo z energijo iz OVE (t. i. skupnosti OVE): skupnostna samooskrba pomeni samooskrbo večstanovanjske stavbe in skupnost OVE, v katero se lahko povežejo odjemalci, ki odjemajo električno energijo prek dveh ali več merilnih mest, ki sta oz. so priključena na nizkonapetostno omrežje iste transformatorske postaje (v nadaljnjem besedilu: TP) kot naprava za samooskrbo. Po Uredbi 2022 pa skupnosti OVE niso več omejene na nizkonapetostno omrežje iste transformatorske postaje. V samooskrbne skupnosti za oskrbo z energijo iz obnovljivih virov se bodo namreč lahko vključili vsi odjemalci, ki odjemajo električno energijo prek prevzemno-predajnih mest, ki so priključena na distribucijsko omrežje v Republiki Sloveniji.
Pogodba o samooskrbi se sklene med dobaviteljem in odjemalcem. Na podlagi Uredbe 2019 se z njo stranki dogovorita o kompenzaciji oddane električne energije (v kWh) s prevzeto električno energijo (v kWh) v obračunskem obdobju ter o predaji presežka električne energije dobavitelju, kadar je v obračunskem obdobju količina oddane električne energije večja od količine prevzete električne energije. Na podlagi Uredbe 2022 pa mora poleg obveznih sestavin, določenih z zakonom (npr. dobavitelj, cena, plačilni pogoji, oznaka merilnega mesta, trajanje pogodbe …), ki ureja oskrbo z električno energijo, vsebovati tudi določbe o odkupu presežka proizvedene električne energije iz obnovljivih virov v napravi za samooskrbo.
Pred priključitvijo naprave za samooskrbo je treba pri distribucijskem operaterju pridobiti soglasje za priključitev v primeru novega prevzemno-predajnega mesta, preko katerega je priključena naprava za samooskrbo, oz. spremembo soglasja za priključitev v primeru obstoječega prevzemno-predajnega mesta.
Pristojno ministrstvo vsaka tri leta sprejme program za spodbujanje in lajšanje razvoja samooskrbe z energijo iz obnovljivih virov na podlagi ocene neupravičenih ovir za samooskrbo z energijo iz obnovljivih virov in njenega potenciala na ozemlju in v energetskih omrežjih Republike Slovenije.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki