Projektne pogoje, ki jih izdajo nosilci urejanja prostora, mora investitor pridobiti pred pričetkom gradnje ali rekonstrukcije objekta. S pridobitvijo projektnih pogojev pridobite potrebne podatke za izdelavo projekta oz. priključka (tj. mesto priključitve, vrsta priključnega voda itd.) in pogoje za gradnjo v bližini obstoječih elektroenergetskih vodov ali naprav.

Soglasodajalec oz. mnenjedajalec izda projektne in druge pogoje v 15 dneh od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev, razen, če je v posebnem zakonu določen daljši rok, vendar ne več kot 60 dni od prejema zahteve za izdajo projektnih in drugih pogojev. Stroškov postopka ni.

Pristojno elektrodistribucijsko podjetje v imenu SODO izda projektne pogoje na podlagi vloge s strani investitorja (oz. osebe, pooblaščene s strani investitorja) za objekte, ki se ob umeščanju v prostor približujejo varovalnemu pasu obstoječih elektroenergetskih omrežij. Kot navaja 209. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), mora pristojni organ dati soglasje oz. mnenje najkasneje v 15 dneh od dneva, ko je bilo to od njega zahtevano. Če ta organ v tem roku ne sporoči organu, za katerega je določeno, da izda odločbo, niti, da daje soglasje, niti, da ga odreka, se šteje, da je soglasje dal. V projektnih pogojih so navedeni vsi pogoji za umestitev predvidenega objekta v prostor, kar pomeni, da so določeni potrebni odmiki ali morebitne potrebe po odstranitvi ali prestavitvi obstoječih elektroenergetskih objektov in naprav.

Na podlagi pridobljenih projektnih pogojev investitor oz. pooblaščena projektantska organizacija (projektant) izdela projektno dokumentacijo za pridobitev mnenj in gradbenega dovoljenja (DGD) in v nadaljevanju projektno dokumentacijo za izvedbo gradnje (PZI). Za pridobitev gradbenega dovoljenja je treba priložiti soglasje za projektne rešitve, ki ga investitor prejme na podlagi izpolnjene enotne vloge in ga odda pri pristojnemu elektrodistributerju.

Skladno z 2. odstavkom 1. člena Uredbe o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom se za postavitev naprave za individualno samooskrbo kot so opredeljene v Uredbi o samooskrbi z električno energijo iz obnovljivih virov energije (Uradni list RS, št. 17/19, 197/20 in 121/21 - ZSROVE) uporablja izpolnjevanje pogojev za vzdrževanje objekta v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. V praksi gre za postavitev naprave na strehe stanovanjskih ali poslovnih stavb. To je najpogostejši tip samooskrbe. Gradbeno dovoljenje praviloma ni potrebno, saj so naprave priključene na notranjo inštalacijo stavbe in se uporabljajo „za delovanje stavbe“, zato se njihova postavitev šteje za vzdrževalna dela skladno s točko 4 priloge 2 k Uredbe o razvrščanju objektov.

Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 14/20 in 121/21 – ZSROVE), velja za vse proizvodne naprave na OVE ali SPTE, ki se gradijo v/na/ob objektu. To pomeni, da če investitorji ne bodo izpolnili z uredbo zahtevanih pogojev, bodo morali za postavitev proizvodne naprave pridobiti gradbeno dovoljenje (če bo to potrebno skladno z gradbeno zakonodajo). To velja, ne glede na način vezave, torej tudi če je naprava vezana na notranjo nizkonapetostno inštalacijo objekta (po t.i. PS.2 shemi). Obveznost izpolnjevanja pogojev iz te uredbe tako velja tudi za naprave za samooskrbo večstanovanjske stavbe in napravo za samooskrbo skupnosti za oskrbo z energijo iz OVE (skupnost OVE), ter za ostale proizvodne naprave na OVE ali SPTE, ki niso vključene v sistem individualne samooskrbe iz prejšnjega odstavka.

Za naprave, za katere velja Uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije ali s soproizvodnjo z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 14/20 in 121/21 – ZSROVE), je v postopku izdelave projektne dokumentacije treba ustrezno pripraviti tudi naslednje zahteve:

• Manjša proizvodna naprava se montira na ali v obstoječo stavbo ali gradbeni inženirski objekt, zgrajen v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov, ali se montira ob objektu, njena tlorisna površina na zemljišču pa ne presega 20 odstotkov zazidane površine zemljišča. Montaža takšne naprave ne sme biti umeščena na zelene površine, ki so določene z minimalnim faktorjem zelenih površin ali faktorjem odprtih bivalnih površin, in mora biti v skladu s prostorskimi izvedbenimi akti in drugimi predpisi, ki urejajo prostor.
• Pri montaži na ali v objekt se pred začetkom del izdela statična presoja, s katero se dokaže, da zaradi dodatne obremenitve njegove konstrukcije ne bosta ogroženi mehanska odpornost in stabilnost objekta. Statična presoja se izdela tudi, če se naprava, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije, montira ob objekt. Statično presojo izdela pooblaščeni inženir s področja gradbeništva.
• Pri montaži na, v ali ob objekt se pred začetkom del izdela strokovna presoja požarne varnosti, s katero se dokaže, da se požarna varnost objekta zaradi te montaže ne bo zmanjšala. Presojo požarne varnosti za požarno manj zahteven objekt izdela pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike ali pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti, za požarno zahteven objekt pa pooblaščeni inženir s področja požarne varnosti.
• Pri montaži na, v ali ob objekt se pred začetkom del izdela presoja, iz katere izhaja, da sta zaščita pred delovanjem strele in zagotovitev varnosti nizkonapetostnih električnih inštalacij in naprav v skladu s predpisi, ki urejajo zaščito pred delovanjem strele in zahteve za nizkonapetostne električne inštalacije v stavbah. Presojo zaščite pred strelami in ustreznosti nizkonapetostnih električnih inštalacij izdela pooblaščeni inženir s področja elektrotehnike.
• Pri montaži manjše proizvodne naprave z rotirajočimi deli na ali ob objekt na zemljišču, ki leži na območju, ki se v skladu s predpisi s področja varstva okolja razvršča v območje II. ali III. stopnje varstva pred hrupom, se pred začetkom del izdela presoja zagotovljenih tehničnih in konstrukcijskih ukrepov za varstvo pred hrupom (zlasti ukrepi za zmanjševanje emisij hrupa in preprečevanje širjenja hrupa), s katero se dokaže, da bo obratovanje te naprave izpolnjevalo pogoje, ki so v predpisih s področja varstva okolja določeni za nov vir hrupa. Presojo zaščite pred hrupom izdela oseba, ki v skladu s predpisi s področja varstva okolja izpolnjuje pogoje za pooblaščenega izvajalca ocenjevanja hrupa.
• Pri montaži ob objekt, ki leži na zemljišču na območju, ki je s posebnimi predpisi opredeljeno kot varovalni pas ali varovano območje, ali, ki leži na vodnem ali priobalnem zemljišču v skladu s predpisi o vodah, je pridobljeno mnenje oz. soglasje pristojnega mnenjedajalca oz. soglasodajalca (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ) o sprejemljivosti nameravane montaže z vidika njegovih pristojnosti. Preveritev morebitnega obstoja varovanja se opravi tudi pri montaži naprave na objekt za naprave, ki proizvajajo električno energijo z izkoriščanjem vetrne energije. Pri montaži naprave, ki proizvaja električno energijo z izkoriščanjem sončne energije, na objekt se izvede preveritev obstoja varovanja s področja varstva kulturne dediščine, kar je v pristojnosti Zavoda za varstvo kulturne dediščine. Preveritev morebitnega obstoja varovanja oz. varovalnih pasov soglasodajalcev izvede investitor ali tretja oseba.
• Investitor v manjšo proizvodno napravo za objekt ali zemljišče, na katerem namerava montirati manjšo proizvodno napravo, ima pridobljeno pravico graditi v skladu s predpisi, ki urejajo graditev objektov. Če se montaža izvaja ob objektu in je skrajna točka, ki jo naprava lahko doseže, oddaljena manj kot 1,5 metra od meje sosednjih zemljišč, mora imeti investitor soglasje lastnikov sosednjih zemljišč.