Bio olje
Najenostavnejše bio pogonsko gorivo je lahko rastlinsko olje, t. i. bio olje. Bio olje se izdeluje predvsem iz ogrščice, sončnic, soje in palm. Rastlinska olja so proizvedena kot jedilna olja na način stiskanja, kar pa ostane v procesu stiskanja, se porabi kot krma za živino. Za bio olja velja, da imajo nižjo kurilnost, manjšo viskoznost in višjo temperaturo vžiga. Značilno pa je tudi, da so bio olja neprijazna do tesnil in gumijastih cevi dizelskega motorja, kar pomeni, da bi bilo dizelske motorje za pogon z bio oljem potrebno predelati oz. je njihovo vzdrževanje pogostejše. Rastlinska olja poleg biodizla, bioalkoholov in bioplina predstavljajo biogoriva prve generacije, kar pomeni, da njihova proizvodnja vpliva na ceno hrane.
Biodizel in bietanol
Biodizel je gorivo za dizelske motorje, ki ga pridobivamo iz rastlinskih olj in živalske maščobe. Po lastnostih je blizu fosilnemu dizelskemu gorivu. Kemijski postopek za pridobivanje biodizla je znan že od leta 1937, šele nekaj časa pa to gorivo dobimo tudi na določenih črpalkah. Biodizel ima približno 10 odstotkov nižjo kurilnost od fosilnega dizla, vendar ima zato bolj pospešeno izgorevanje. Posledično je njegova poraba višja za okoli 5 odstotkov. Biodizel lahko kot obnovljiv vir energije delno zamenja fosilni dizel.
Samo uporabo biogoriv narekuje zakonodaja (Uredba o pospeševanju uporabe biogoriv in drugih obnovljivih goriv za pogon motornih vozil), zato je njihova uporaba obvezna. Med bolj znana in uporabljena pogonska goriva prištevamo biodizel in bioetanol, vse bolj pa se uveljavljajo tudi goriva iz skupine t. i. parafinskih dizelskih goriv (HVO in podobno). Pri vseh omenjenih za proizvodnjo potrebujemo sladkor oz. glukozo, škrob in celulozo in se pridobiva iz surovin, kot so sladkorna pesa, sladkorni trs, žito, koruza ali sladki krompir. Biogoriva lahko delno zamenjajo bencin, vendar imajo nekolikšno manjšo kurilnost od bencina. Če pa se jim primeša bencin, se jim s tem povečam oktansko število kar pa izboljšuje njegovo izgorevanje.
Bioplin
Bioplin pridobivamo z biološko razgradnjo organskih odpadkov v bioplinarnah. Organski odpadki večinoma nastajajo kot odpadni proizvodi v kmetijstvu, industriji, komunali, čistilnih napravah, gozdarstvu itd. Postopek pridobivanja skozi proces biološke razgradnje odpadkov poteka v bioreaktorju, ki je glavni del plinarne. Plin je mešanica metana in ogljikovega dioksida. Donos bioplina se giblje med 40 in 50 m³ bioplina na m³ presnovljene biomase.
V Uredbi o predelavi biološko razgradljivih odpadkov in uporabi komposta ali digestata so določeni splošni pogoji, ki jih je treba upoštevati pri izgradnji bioplinske naprave.
BtL (angl. Biomass to Liquid) goriva
Proizvodnja biogoriv je zaradi surovin (sočnice, koruze, žita …) pričela posegati v sfero prehrane. Zato se razvoj usmerja v surovine, ki vsebujejo za biogoriva pomembno olje, sladkor in škrob, niso pa, vsaj ne v celoti, pomembne za prehrano ljudi (biološki odpadki, slama, ostanki lesa, kompletne rastline). Zaradi tega se močno povečujeta bioenergetski potencial in donos površin za proizvodnjo biogoriv. Tovrstna goriva poimenujemo tudi biogoriva druge generacije. Njihova vključitev v proizvodnjo biogoriv omogoča za do 40 odstotkov večji energetski izkoristek na hektar poljščin, obenem pa ni potrebe po širjenju kmetijskih površin na račun površin za proizvodnjo hrane. Celulozni bioetanol ima lahko 75 odstotkov manj emisij CO2 kot navadni dizel, medtem ko ima biodizel, pridobljen s tehnologijo BtL (angl. Biomass to Liquid) celo 90 odstotkov manj emisij CO2 kot navadni dizel.
Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki