Vetrna energija

Vetrna energija

Vetrna energija

Vetrna energija

Veter piha povsod po svetu. Ob današnjem stanju tehnike in cen je za ekonomsko uporabo potrebna hitrost vetra nad 5 m/s. Čeprav predpostavimo, da kar 90 % tehnično možnega potenciala ni mogoče izrabiti (konflikti z drugimi načini izrabe zemljišč), je na razpolago kar nekajkrat več vetrne energije kot znaša povpraševanje po električni energiji.

Več o vetrni energiji in ostalih obnovljivh virih energije si preberite tukaj.

Vetrna energija ostaja ena od najhitreje rastočih tehnik za proizvodnjo elektrike s povprečno letno rastjo več kot 30 % v zadnjih petih letih. Rečemo lahko, da je Evropa »dom« vetrne energije z več kot 75 % vseh zgrajenih zmogljivosti. Največji razvoj pomeni začetek gradnje vetrnih farm na morju. Če se bodo takšne farme potrdile, bo na voljo veliko novih površin, kar bo vzpodbudilo razvoj vse večjih vetrnic, velikosti 5 MW in več.

Iz vetrnice pridobljena energija je sorazmerna površini, ki jo obsegajo lopatice, in tretji potenci hitrosti vetra. Vetrnice oddajajo energijo, kakor hitro doseže veter hitrost nekaj m/s. Moč hitro narašča zaradi kubne odvisnosti vse do nazivne hitrosti. Nad to hitrostjo je moč približno stalna bodisi zaradi vrtenja krila (regulacija) bodisi zaradi povečanega upora lopatic. Uporaba energije vetra je neugodna zaradi majhne gostote energije ter zelo hitrih in pogostih sprememb jakosti energije vetra.

Majhni vetrni sistemi, so sistemi z generatorji moči od nekaj 10 W do nekaj kW. Z minimalno močjo začnejo delovati pri hitrosti vetra okrog 2 m/s, z najvišjo močjo pa delujejo pri hitrostih okrog 10–20 m/s. 

 

Vetrno energijo je ekonomsko smiselno izrabljati tam, kjer imamo konstantne vetrove hitrosti nad 5 m/s. Pri visokih hitrostih vetra (nad 20 do 25 m/s) je potrebno vetrno turbino varnostno ustaviti, da ne pride do poškodb. Proizvedena moč vetrne turbine je proporcionalna tretji potenci hitrosti vetra.

Primernost lokacije

Bistveno vlogo pri načrtovanju vetrne elektrarne imata lokacija in konfiguracija okoliškega terena. Za večje naprave je potrebno pred izvedbo projekta izvesti meritve povprečne hitrosti vetra in analizirati njegove karakteristike. Za grobo oceno primernosti lokacije je priporočeno izvajanje meritev vsaj eno leto. Osnova za dimenzioniranje moči in proizvodnje vetrnih turbin so povprečna letna hitrost vetra, razpoložljiva površina lokacije, možnost transporta opreme in možnost priključitve na električno omrežje.

Slovenija ni vetrovno bogata dežela, saj leži v zavetju Alp, kar preprečuje prodor severovzhodnih vetrov, vzhodni vetrovi pa so redkejši. Največji potencial je na Primorskem in Notranjskem ter na grebenih gorskih planot, kjer je hitrost vetra pogosto nad 4,5 m/s, kar je osnovni pogoj za gradnjo vetrnih elektrarn.  

Image

Značke:
Povezave
Dokumenti
Povezani članki
 

Theme picker

Proizvajajte

Bodite obveščeni o aktualnih vsebinah s področja TRAJNOSTNE ENERGIJE. Prijavite se na e-novice!

Prijavite se na e-novice