V obstoječih stanovanjih se pogosto koristi individualna priprava tople vode s pomočjo električnih bojlerjev, bolj poredko pa s pomočjo plinskih grelnikov vode, ki so primernejši. Vendar pa sta oba sistema neprimerna z vidika učinkovitosti rabe energije. Toplo vodo je praviloma potrebno zagotavljati s sprejemniki sončne energije, lahko pa tudi z drugimi sistemi, ki izrabljajo obnovljive vire energije. Eden izmed načinov priprave tople vode je tudi uporaba toplotnih črpalk, kjer se priprava izvede centralno, s pomočjo hranilnika toplote.

Priprava tople sanitarne vode v povprečnem gospodinjstvu predstavlja približno 10 % vseh energijskih potreb, zato velja pri pripravi in porabi tople vode razmišljati o učinkoviti rabi energije. Poleg varčevanja z energijo je pomembno tudi varčevanje s čisto pitno vodo, katere viri so omejeni. Dnevne potrebe tople vode v gospodinjstvih so odvisne od števila družinskih članov in njihovih osebnih potreb (povprečna štiričlanska družina potrebuje v enem letu za pripravo tople vode od 2.500 do 3.200 kWh energije). V večini domov se za pripravo tople sanitarne vode uporablja isti toplotni vir, ki služi tudi za ogrevanje, ali pa ločen električni grelnik (bojler).

Pri načrtovanju sistema za oskrbo s toplo sanitarno vodo je potrebno upoštevati:

• potrebne količine tople vode (količinsko porabo),
• število in lokacijo iztočnih mest in porabnikov,
• časovne potrebe po topli vodi,
• želeno temperaturo tople vode,
• razpoložljive vire energije,
• možnost uporabe obnovljivih virov energije,
• sistem vgrajenega ogrevalnega sistema,
• kakovost hladne vode.

Za manjše število oddaljenih iztočnih mest je primernejša lokalna priprava tople vode. Pri večjem številu velikih porabnikov, ki med seboj niso preveč oddaljeni, pa je primernejši centralni način. Pri enakomerno porazdeljenih potrebah skozi ves dan je potrebna manjša akumulacija tople vode, pri manjših količinah je smotrnejša uporaba pretočnih grelnikov.

Kot vir energije za pripravo tople vode lahko uporabimo vse vrste fosilnih goriv, električno energijo, daljinsko toploto in obnovljive vire energije.

Nasveti:

• Najprimernejša temperatura za pripravo tople vode je od 45–60 °C.
• Priporočljivo je, da se odločimo za energent, ki ga uporabljamo v gospodinjstvu tudi za druge namene npr. centralno ogrevanje, kuhanje ipd.
• Večkrat na leto segrejmo vodo v celotnem sistemu nad 60 °C, saj se pri temperaturi vode pod 45°C mikroorganizmi intenzivneje razmnožujejo.
• Z dobro izoliranim hranilnikom tople vode porabimo manj tople sanitarne vode in s tem prihranimo. Tudi toplotna izolacija cevne instalacije za toplo sanitarno vodo lahko še dodatno poveča učinkovitost, kot tudi hitrost, da topla voda pride do pipe.
• Nastavimo delovanje grelnika tople sanitarne vode tako, da bo deloval le takrat, ko res potrebujemo toplo vodo.
• Uporaba toplotne črpalke ali termosolarnega sistema za pripravo tople sanitarne vode je obratovalno veliko cenejša rešitev od električnega grelnika ali oljnega kotla.
• Pri električnih grelnikih lahko prihranimo del stroška za energijo tako, da načrtujemo porabo in pripravo tople vode v času nižje tarife elektrike.
• Za lokalno pripravo tople vode uporabljamo predvsem elektriko in plin, v manjši meri tudi trdna goriva.
• Uporaba trdnih goriv za pripravo tople vode predstavlja vir nečistoče.
• Pri sistemih za centralno pripravo tople vode so posebej učinkoviti kombinirani sistemi, ki izkoriščajo dva ali več različnih virov energije.
• Z uporabo toplotnih črpalk lahko zmanjšamo porabo elektrike za pripravo tople vode za 60 %.
• Kombinirani kotli za centralno ogrevanje z vgrajenim bojlerjem predstavljajo energetsko slabo rešitev. Prav tako centralna priprava tople vode s klasičnimi toplovodnimi kotli, ki služijo za ogrevanje prostorov, izven ogrevalne sezone ni smotrna. Največje pomanjkljivosti so nizki energijski izkoristki od 10 % do največ 30 %, velike toplotne izgube in številne prekinitve kurjenja, ki slabo vplivajo na življenjsko dobo kotla.
• Pri pripravi tople vode z akumulacijskim načinom je pomembna namestitev grelnika (pokončna ali ležeča). Zaradi razlike gostote tople in hladne vode se topla voda dviga proti vrhu bojlerja oziroma hranilnika, na dnu pa ostaja hladnejša voda, zato je pri pokončni postavitvi v bojlerju več tople vode.
• Potrebno je redno vzdrževanje in čiščenje vseh elementov vodovodne napeljave ter zapiranje priključkov, ki niso v uporabi.