Ogrevalni sistem ima pomembno vlogo pri zagotavljanju topline doma kot tudi vpliv na samo bivalno udobje. Različne ogrevalne tehnike imajo tako prednosti kot tudi slabosti, zato je kombinacija nekaterih razpoložljivih tehnologij idealna rešitev, saj se ob izkoriščanju različnih virov energije optimizirajo prednosti učinkovite rabe energije in zagotavlja ustrezno bivalno udobje. Tovrstni kombinirani ogrevalni sistemi dajejo prednost rabi obnovljivih virov energije in se običajno vgrajujejo v nove ali obstoječe stavbe ob celoviti energetski sanaciji, saj se v tem primeru investicija hitreje povrne. Za učinkovito rabo energije pri ogrevanju je zelo pomembna tudi temperaturna regulacija prostorov. Regulacija je lahko avtomatska, ki je sestavljena iz centralne avtomatike za vodenje temperature ogrevalnega sistema glede na zunanjo temperaturo in termostatskih ventilov na ogrevalih, ali pa centralna, kjer se uravnava temperatura dotoka ogrevane vode v celotnem ogrevalnem sistemu glede na zunanjo temperaturo in tako omogoči učinkovito in primerno ogrevanje.

Ogrevanje je dejavnost, ki jo vsi poznamo, pa vendar je veliko odločitev, povezanih z njo, neoptimalnih ali pa celo nepravilnih.

Pravilno ogrevanje je odvisno od vrste elementov ogrevalnega sistema, ki pa so vezani na potrebe uporabnikov.

Pri izbiri primernega ogrevanja, ne glede na to ali gre za nov sistem ali za obnovo, je najbolj pomembno, da popolnoma ustreza tistim, ki jim je namenjen. To pomeni, da mora izpolnjevati vse potrebe po udobju koristnikov in istočasno biti ekološki in stroškovno učinkovit.

Izbira primernega sistema ogrevanja ne sme biti zasnovana samo na investicijskem strošku sistema. Izrednega pomena so obratovalni stroški, pri čemer se moramo zavedati, da je strošek energenta le eden od obratovalnih stroškov (običajno največji), da pa vse to kroji skupen strošek ogrevanja. Pri cenah energentov je smiselno pogledati dolgoročna gibanja cen ter tudi napovedi, ki pa so žal veliko krat napačne. Pri tem je najbolj varno biti odvisen od domačega energenta.

Ogrevalni sistem poleg naprave, ki ustvarja toploto, sestavljajo še cevni razvodni sistem, grelna telesa po prostorih (ali pa izpusti toplega zraka) in regulacija celotnega sistema. V modernih nizkoenergijskih in pasivnih hišah so ogrevalni sistemi del sistema za prezračevanje in hlajenje. Za optimalno delovanje morajo vsi ti sistemi biti usklajeni in prilagojeni, kar je še posebej treba paziti pri zamenjavi posameznega dela sistema s sodobnejšim (npr. zamenjava stare odslužene peči z novo, pri čemer vse ostalo v zgradbi ostane isto).

Referenčni izračun zamenjave sistema kurilne naprave iz kurilnega olja na lesno biomaso – pelete:

Izhodišče za izračun je 25 let stara kurilna naprava na kurilno olje z izkoristkom 90% in letno porabo kurilnega olja 2.000 litrov:
2000 litrov kurilnega olja = 0,875*41,9 MJ/kg = 73.325 MJ toplote goriva
Koristna toplota: 73.325 MJ*0,9 = 65.993 MJ
Cena za to količino kurilnega olja (15.09.2015): 0,831 €/l*2000 l = 1.662€

Nova naprava na lesne pelete z realnim izkoristkom 85 % z uporabo pelet, ki stanejo 250 €/t in imajo realno (ne oglaševano!) kurilno vrednost 16,5 MJ/kg:
Poraba pelet: 65.993 MJ/0,85/16,5 = 4.705 kg
Strošek pelet: 4.705 kg*0,250 €/kg = 1.176 €

Komentar: Trenutne cene kurilnega olja so ene najnižjih v zadnjih 2 letih, cene pelet pa letno naraščajo od 3 do 5 %. Samo strošek energenta ne sme biti edini razlog za odločitev o izbiri energenta, ki bo zagotavljal toploto v ogrevalnem sistemu in ne sme temeljiti na trenutnih dnevnih cenah

Vir: SURS, 2021

Viri energije za centralna ogrevanja

Za centralno ogrevanje stanovanjskih objektov lahko uporabimo različna fosilna goriva in lesno biomaso, toplotne črpalke, daljinsko ogrevanje ipd. Pomembno je, da je energent dostopen, cenovno ugoden in okoljsko primeren. V urbanih središčih je pogosto največkrat uporabljen vir energije daljinska toplota, ki ima nizko ceno in visoke izkoristke goriva. 

Vrste in izkoristki kotlov

Kotle delimo tudi glede na temperaturni režim delovanja in sicer na visokotemperaturne in nizkotemperaturne kotle. Visokotemperaturni kotli obratujejo v visokotemperaturnih ogrevalnih sistemih (90/70 °C in 85/65 °C), nizkotemperaturni pa lahko delujejo pri precej nižjih temperaturah.

Nazivni energijski izkoristek sodobnih kotlov za centralno ogrevanje

Vir:Ensvet

Pravilna nazivna toplotna moč kotla se določa na osnovi izračuna toplotnih potreb stavbe in pravilen izbor le te je bistvenega pomena za njegovo delovanje, saj predimenzioniran kotel obratuje s prenizkim energijskim izkoristkom, kar posledično lahko vodi do poškodb naprave.
Ocenjeni letni obratovalni energijski izkoristki kotlov za centralno ogrevanje

Vir: Ensvet

Ekonomičnost sistemov ogrevanja

Ko se odločamo za investicijo, se pričakuje, da bomo imeli ob nižji investiciji čim višje prihranke. Ko se odločimo za nakup in vgradnjo novega ogrevalnega sistema, je potrebno v prvi meri pričeti z ukrepi, ki prinašajo največje prihranke energije (izolacija, stavbno pohištvo….). Prihranki pri stroških ogrevanja so najbolj vidni ob zamenjavi najbolj neekonomičnega sistema s tistim, ki je najbolj varčen (npr. ogrevanje na elektriko, utekočinjen naftni plin (UNP) ali ekstra lahko kurilno olje (ELKO) s sistemom na lesno biomaso, zemeljski plin ali toplotno črpalko). Zagotovo lahko trdimo, da je najdražja oblika ogrevanja v vseh pogledih na električno energijo, druga po vrsti je ogrevanje na utekočinjen naftni plin. Splošno najbolj razširjen ogrevalni sistem, ki ga prav tako uvrščamo med neekonomične, je ogrevanje na ekstra lahko kurilno olje, ki pogostokrat deluje v kombinaciji z drvmi. Med bolj ekonomične sisteme ogrevanja spadajo sistemi na biomaso (polena, briketi, sekanci), sistem na zemeljski plin (kondenzacijski grelnik) ali pa toplotna črpalka.

Informativna primerjava cen energentov je na voljo na povezavi.

Ogrevalni sistemi

Ogrevalne sisteme delimo po lokaciji vira toplotne energije in sicer na:

• lokalne ogrevalne sisteme, ki se najpogosteje izvajajo s pečmi na drva, pečmi na tekoča goriva ali električnimi pečmi;
• centralne ogrevalne sisteme, ki se izvajajo z različnimi energenti kot so trda goriva, ekstra lahko olje in zemeljski plin.

Centralni ogrevalni sistem tvorijo naslednje komponente:

• kurilna naprava (kotel),
• razvod (cevovodno omrežje, črpalke),
• ogrevala (radiatorsko ogrevanje, nizkotemperaturno ploskovno ogrevanje)
• regulacijska in varnostna oprema (varnostni ventil, ekspanzijska posoda, temperaturna regulacija).

K centralnemu ogrevanju se uvršča tudi daljinsko ogrevanje, kjer se centralno ogrevajo stanovanjske soseske z eno kurilno napravo. Lahko je to mikro daljinski sistem, s katerim se oskrbuje bližnja okolica centralne kotlovnice, ali pa so stavbe priključene na toplovodno oziroma vročevodno omrežje daljinskega ogrevanja. Prednosti daljinskega ogrevanja so predvsem v tem, da ni potrebno imeti v samem objektu vira ogrevanja, kar posledično tudi zmanjša stroške investicije in vzdrževanja za posameznika, sistem ima boljši izkoristek kot individualne kurilne naprave (zlasti z uporabo tehnologije soproizvodnje) in okoljske prednosti.