Slovenija ima dobrih 20.000 mio. m3 vodnih rezerv na leto, od tega porabi le okrog 1.000 mio. m3 na leto (okrog 5%).
Na leto za potrebe komunale na prebivalca
80
m3
načrpamo
56
m3
porabimo
Skupna stopnja čiščenja
odpadnih voda iz kanalizacijskih sistemov v Sloveniji znaša
78 %
Skupna količina odpadnih voda znaša 116 mio. m3.
Voda
Voda je ključni sestavni del okolja, brez katerega ne bi bilo življenja na Zemlji.
Najpomembnejši vlogi vode na Zemlji sta njen pomen kot življenjski prostor najrazličnejših vrst rastlinskega in živalskega sveta ter kot sestavni del vsakega živega bitja, kateremu omogoča normalno funkcioniranje. Razvoj in obstoj življenja na Zemlji sta v največji meri pogojena z ohranitvijo zdravega okolja, katerega najpomembnejši element je prav voda.
Za današnjo stopnjo civilizacije predstavlja voda eno temeljnih surovin, ki omogoča potek najpomembnejših energetsko-tehnoloških procesov. Na splošno lahko trdimo, da kolikor razvitejša je družba, toliko večja je poraba vode. Zato ni naključje, da so danes civilizacijsko najrazvitejša območja našega planeta ravno v predelih z največ vode.
Čeprav je približno tri četrtine zemeljske površine pokrite z vodo, kar predstavlja velikanske zaloge, so nekatera področja posameznih kontinentov močno osiromašena z zalogami vode, kar je predvsem posledica različnih atmosferskih vplivov in geološke strukture tal. Poleg tega preko 97 % skupnih vodnih virov na Zemlji predstavljajo oceani in morja, ki ne omogočajo neposredne uporabe vode. Od preostalih 3 % je nekaj več kot 2 % vode v obliki snega in ledu, kar prav tako onemogoča njeno neposredno uporabo. Po grobih izračunih je tako le borih 0,62 % skupnih vodnih zalog v obliki jezer, rek in podtalnih izvorov, ki so neposredno uporabne za človeka in večino njegovih dejavnosti v energetiki, industriji in kmetijstvu.
Množina uporabne vode nastaja na osnovi naravnega hidrološkega ciklusa. Atmosferska vlaga, ki se akumulira v ozračju zaradi hlapenja površinskih voda (oceani, morja, jezera, reke, sneg, ...), kondenzira in pada na zemljo v najrazličnejših oblikah (dež, sneg, megla, ...). Del vode ostane na površju zemlje v obliki vodnih tokov, ki polnijo jezera in reke, preostala množina padavin pa ponikne in v obliki podtalnice predstavlja najpomembnejši izvor pitne vode. Podtalnica geografsko ni enakomerno razporejena, rast naselij, mest in industrije je na pripadajočih mestih močno zmanjšala množino podtalnice. Zmanjšanje je ponekod napredovalo tako daleč, da je potrebno za najbližjo prihodnost iskati nove vire pitne in tehnološko uporabne vode, kar je povezano z velikimi stroški. Človek tako s svojimi vsakdanjimi aktivnostmi ekološko najbolj obremenjuje zanj najpomembnejši del vodnih zalog.
Povečana poraba vode bistveno vpliva na onesnaženje naravnih vodnih sistemov. Neposredno zmanjšuje zaloge vode, povečuje množino odpadnih voda, s tem pa zmanjšuje množino uporabne vode zaradi onesnaženja.
V naravi je voda v obliki pare skoraj popolnoma čista, najprej pa je njeno onesnaženje možno že v času kondenzacije. Kondenzacija vodne pare v zraku poteka ob prisotnosti številnih škodljivih topnih snovi, ki vodo predvsem kemično onesnažijo. Dodatno pa se voda v kapljeviti obliki onesnaži pri potovanju skozi preostali del hidrološkega ciklusa, pri čemer prihaja v stik z najrazličnejšimi snovmi, ki so posledica predvsem človekovega delovanja na okolje.
Nečistoče v vodi, ki so posledica njenega potovanja skozi hidrološki ciklus, so lahko v obliki dispergiranih raztopin ali suspenzij. Suspendirane snovi običajno tvorijo delci, ki so večji od molekul vode in se gibajo pod vplivom vzgonskih in viskoznih sil. Disperzne snovi pa zajemajo molekule in ione, ki kemijsko reagirajo z molekulo vode, pri čemer nastajajo nove spojine. Tekoči dispergenti plinov, kapljevin in trdnin pa tvorijo z vodo razne koloidne pene, emulzije in raztopine. Površinske vode v rekah, potokih in jezerih so izpostavljene tudi biološkim vplivom, posledica katerih je povečana prisotnost najrazličnejših organskih spojin in organizmov v vodi.
V grobem lahko torej onesnaženje voda razdelimo na fizikalno, kemično in biološko. Glede na izvor onesnaženja vode ločimo fizikalne, kemijske in biološke parametre kakovosti voda, katerih dopustne vrednosti so močno odvisne od samega namena uporabe vode. Z ustreznimi fizikalno-kemijskimi postopki pa lahko vplivamo na vrednosti posameznih parametrov ka vode, ki se zahtevajo za pripravo pitnih, tehnoloških (napajalne, kotlovne, kondenzati), industrijskih in odpadnih voda.
Oskrba s pitno vodo
Nemotena oskrba s kakovostno pitno vodo je temeljna človekova potreba in pravica, saj pomembno vpliva na zdravstveno stanje, življenjski standard in kakovost življenja prebivalcev.
V Sloveniji je malo večjih sistemov za oskrbo s pitno vodo ter veliko število majhnih sistemov, ki z vodo oskrbujejo manj kot tisoč ali celo manj kot sto prebivalcev. S tem je povezano izredno veliko število vodnih virov, ki so bolj ali manj izdatni.
Večina manjših vodnih virov je manj zanesljivih glede oskrbe z vodo in pomenijo veliko tveganje za onesnaženje vodnega vira. Značilno za večino majhnih vodovodnih sistemov je, da nimajo vgrajenega sistema za pripravo pitne vode. Vse to močno otežuje nadzor nad kakovostjo zajete vode iz posameznega vodnega vira.
V Sloveniji je s spremenjeno zakonodajo prišlo do trenda opuščanja malih vodnih virov, raje se išče nove, večje vodne vire, ki bi omogočali varno oskrbo s pitno vodo čim večjega števila prebivalstva.
Pitno vodo uporabljamo tudi za druge potrebe (pranje, gašenje, odvajanje odpadne vode) in je v pristojnosti različnih institucij – Ministrstva za okolje in prostor, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za obrambo idr., ciljno stanje oskrbe s pitno vodo pa poleg celovitih inženirsko-tehnoloških sistemov, ki opredeljujejo obstoječe stanje, opredeljuje tudi sklop pravnih in ekonomskih vsebin.
Zakon o varstvu okolja opredeljuje, da je oskrba s pitno vodo obvezna občinska gospodarska javna služba varstva okolja in jo je potrebno izvajati v skladu in na način, ki ga določa Zakon o gospodarskih javnih službah.