Za natančen izračun ogljičnega odtisa je pomembno, da se sistematično in do potankosti opredelijo in razvrstijo vsi možni viri emisij neke organizacije, posameznika, dogodka, storitve ali izdelka. Ključno je razumevanje življenjskega cikla izdelkov, zbiranje kakovostnih primarnih in sekundarnih vhodnih podatkov ter podrobno poznavanje zahtev, ki so zapisane v standardih in jih je potrebno pri izračunu upoštevati.
Razvrščanje emisij se običajno opravlja glede na stopnjo nadzora, ki ga lahko uveljavimo nad njimi. Na tej osnovi lahko razdelimo emisije toplogrednih plinov v tri glavne skupine:
1. Neposredne emisije iz dejavnosti, ki jih posameznik ali organizacija nadzoruje
Najpogostejše v tej skupini je zgorevanje fosilnih goriv (prevoz in transport), pri čemer nastajajo emisije CO2, CH4, NOx in drugi plini (NH3, SOx). V to skupino uvrščamo tudi emisije, ki nastajajo pri proizvodnji nekaterih kemikalij in njihovi uporabi.
2. Emisije zaradi porabe elektrike
Na delovnih mestih in v gospodinjstvih se bolj ali manj elektrika uporablja za osvetljevanje prostorov in za pogon naprav. Elektrika prihaja iz različnih virov, tudi iz jedrskih elektrarn in obnovljivih virov energije, največji delež elektrike pa se še vedno proizvede z zgorevanjem fosilnih goriv. Kljub temu, da nad temi emisijami nimamo neposrednega nadzora, smo z nakupom elektrike posredno odgovorni za sproščanje nastalega CO2.
3. Posredne emisije zaradi proizvodov in storitev
Vsak proizvod ali vsaka storitev, ki jo posameznik ali organizacija kupi, je vzrok za neko količino emisij toplogrednih plinov.
V gospodinjstvih imamo opravka z manjšim naborom glavnih virov emisij, ki jih je treba opredeliti, mednje pa spadajo:
- poraba elektrike;
- poraba energentov za ogrevanje;
- poraba goriva za transport.
Glavni različici izračuna ogljičnega odtisa sta t. i. organizacijski in t. i. izdelčni odtis. Pri organizacijskem odtisu računamo izpuste nekega podjetja (lahko tudi poslovne stavbe, občine, države ipd.), ki temeljijo na povprečnih podatkih za posamezne energente, materiale, postopke predelav, transportne poti in na drugih obstoječih podatkih v določenem časovnem obdobju.
V primeru izdelčnega odtisa pa računamo izpuste, ki jih povzroči nek izdelek, storitev, dogodek ipd. v svoji življenjski dobi. Izdelčni izračuni so v večini primerov zahtevnejši, saj ni enostavno pridobiti podatkov iz vseh stopenj življenjske dobe izdelka od pridobivanja surovin do odlaganja ali recikliranja.
Izračune ogljičnega odtisa je mogoče opraviti po različnih metodologijah. Na nivoju EU se veliko truda vlaga v poenotenje metodologij. Verodostojnost in primerljivost podatkov je mogoče zagotoviti le s standardizacijo in upoštevanjem standardov pri izvedbi izračunov. Za izračun organizacijskega odtisa se najpogosteje uporabljata Greenhouse Gas Protocol – Corporate Accounting and Reporting Standard (WRI/WBCSD) in ISO 14064, za izračun izdelčnega ogljičnega odtisa pa standarda PAS 2050:2008 ter ISO 14067.
SI ŽELIŠ IZRAČUNATI SVOJ OGLJIČNI ODTIS?
Vaš osebni ogljični odtis si približno lahko izračunate s pomočjo posebnega spletnega kalkulatorja.