V RS nastane letno okrog 7,7 mio. ton odpadkov ali dobre 3 tone na prebivalca.
1 mio. ton
komunalnih odpadkov
6,1 mio. ton
odpadkov iz proizvodnih in storitvenih dejavnosti
0,14 mio. ton
nevarnih odpadkov
Od skupne količine komunalnih odpadkov v RS (1.363.602.587 kg) se jih 72 % obdela, od tega 11 % biološko obdelamo, 25 % jih konča v recikliranju in jih 5 % odložimo oziroma 27% odstranimo.
Skupna količina nastalih komunlanih odpadkov v letu 2020 je 1.026.010 ton oziroma 489 kg na prebivalca.
V letu 2020 je nastala tudi 32 % razlika med nastalimi komunalnimi odpadki in količino obdelanih komunalnih odpadkov (predelava in odstranjevanje). Količina obdelanih odpadkov je bila tako večja.
V Sloveniji je v letu 2020 nastalo 143.570 ton odpadne hrane ali približno 68 kg na prebivalca.
O odpadkih
Najbolj znana splošna definicija odpadka se glasi: »Odpadek je vsaka snov ali predmet, razvrščen v eno od skupin odpadkov, določenih v klasifikacijskem seznamu odpadkov, ki ga imetnik ne more ali ne želi uporabiti sam, ga ne potrebuje, ga moti ali mu škodi in ga zato zavrže, namerava ali mora zavreči.« Posamezni odpadki so ustrezno razporejeni v skupine in podskupine na klasifikacijskem seznamu odpadkov. V skladu z varstvom okolja je potrebno odpadke prepustiti v zbiranje, prevoz, predelavo in odstranjevanje.
Direktiva 2008/98/ES definira odpadek tudi kot vir surovine in ne samo kot snov ali predmet, ki ga je treba čim prej in najceneje odložiti na deponijo.
Prav tako je v Direktivi izpostavljena pomembnost varovanja naravnih virov, saj ti niso neomejeni. Za ponovno uporabo odpadkov morajo članice Evropske unije v čim krajšem času sprejeti nove ukrepe iz prej omenjene Direktive.
Odpadek je torej določen kot snov ali predmet, ki ga imetnik zavrže, namerava zavreči ali mora zavreči. Komunalni odpadki so tisti, ki nastanejo zaradi različnih človeških aktivnosti kot posledica našega bivanja, fizioloških potreb, produkcije ter sanitarnih potreb.
K trdnim odpadkom prištevamo vse odpadne snovi, ki so posledica človeških aktivnosti in se pri trenutnem stanju okolice nahajajo v trdnem agregatnem stanju. Pri tem upoštevamo tudi tiste odpadke, ki jih je možno vključiti v najrazličnejše postopke nadaljnje predelave v smislu pridobivanja recikliranih materialov oziroma energije.
Direktiva o odpadkih uvaja nove okoljske cilje: zmanjševanje vplivov na okolje zaradi nastajanja odpadkov in ravnanje z njimi z upoštevanjem celotnega življenjskega kroga vir – izdelek – odpadek. Namen je približevanje »družbi recikliranja«, ki si prizadeva za nastanek čim manj odpadkov in njihovo vnovično uporabo kot vir surovin ali energije. S tega vidika je treba zagotoviti vse pogoje za predelavo odpadkov v čim večjem obsegu.
Glavni strateški cilji na področju ravnanja z odpadki so zmanjševanje nastajanja in nevarnostnega potenciala odpadkov na izvoru, povečanje ponovne uporabe, predelava in recikliranje odpadkov, energetska izraba odpadkov, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, prednostna preusmeritev odpadkov z odlagališč v postopke predelave, odlaganje čim bolj nereaktivnih preostankov odpadkov ter vzpostavitev celovitega in učinkovitega sistema ravnanja z odpadki.