V Sloveniji je les pomemben energent, v zadnjih letih pa se njegov pomen še povečuje – v energetske namene namreč porabimo letno skoraj 2 milijona ton lesa. Za pridobivanje energije iz lesa izkoriščamo v Sloveniji predvsem lesne ostanke iz gozdov in lesne ostanke iz lesnopredelovalne industrije. Med različnimi oblikami lesnih goriv še vedno prevladujejo drva, sledijo lesni sekanci ter v zadnjih letih lesni peleti. Zaradi gozdnatosti predstavlja biomasa v Sloveniji ne le zelo pomemben vir surovine, ampak tudi pomemben obnovljiv vir energije.

Lesna zaloga slovenskih gozdov po podatkih gozdnogospodarskih načrtov Zavoda za gozdove Slovenije znaša 337.816.717 kubičnih metrov oziroma 285 kubičnih metrov na hektar. Delež lesne zaloge iglavcev je 46 %, listavcev pa 54 %. V slovenskih gozdovih priraste letno 8.419.974 kubičnih metrov lesa ali 7,10 kubičnih metrov na hektar. V zadnjih nekaj letih se je v slovenskih gozdovih posekalo od 3,4 do 3,9 milijonov kubičnih metrov dreves letno, od tega 55 % iglavcev in 45 % listavcev.

Vir podatkov: Zavod za gozdove Slovenije

Pri uporabi lesne biomase je potrebno upoštevati dejstvo, da je za naravno ravnotežje potrebno ohranjati konstantno vrednost gozda in je na leto mogoče (teoretično) izrabiti samo tisti del gozda, ki ponovno zraste (t.i. letni prirastek slovenskih gozdov). Po podatkih Ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo se sme za namene obnavljanje gozda posekati le 57 % celotnega letnega prirastka. 

V Sloveniji je potrebno začeti razmišljati o večgeneracijski izrabi lesne biomase v manjših krajih in na lokalni ravni, kjer je lesna biomasa na razpolago v zadostnih količinah in je v neposredni bližini naselij.

Viri lesne biomase v Sloveniji

Slovenija spada med najbolj gozdnate države v Evropi, saj gozdovi pokrivajo 1.184.526 hektarjev, kar predstavlja 58,4 % površine države. Po gozdnatosti smo na tretjem mestu v Evropski uniji, takoj za Švedsko in Finsko. Pretežni del slovenskih gozdov je v območju bukovih, jelovo-bukovih in bukovo-hrastovih gozdov (70 %), ki imajo razmeroma veliko proizvodno sposobnost. V Sloveniji je 75 % gozdov v zasebni lasti, 22 % gozdov je v lasti države ter 3 % v lasti občin. Večje in strnjene gozdne posesti državnih gozdov omogočajo lažje, kakovostnejše, strokovno in ekonomično gospodarjenje z gozdom.

Vir podatkov: Zavod za gozdove Slovenije

Lesna zaloga je bila skozi celotno zgodovino ključni kazalec stanja gozda, ki vodi k razumevanju dinamike in proizvodne sposobnosti gozdov. Tako kot v Sloveniji so tudi v Evropi zaznavni trendi povečevanja lesne zaloge in prirastka.

Ko govorimo o lesni zalogi, prirastku ali poseku, je pomembno navesti tudi strukturo po drevesnih vrstah in širše (iglavci/listavci). Razmerje med iglavci in listavci se spreminja in je v prid iglavcev naraščalo vse do leta 1961, ko je bil delež iglavcev 58 %. Po letu 1961 se je začel delež iglavcev zniževati in v letu 2000 spet padel pod 50 %.

Vir podatkov: http://kazalci.arso.gov.si/?data=indicator&ind_id=355

Potenciali lesne biomase po občinah

V Sloveniji je 80 občin, ki imajo več kot 50 % gozdnatost. Kar 21 občin ima več kot 70 % gozda. V zadnjih 50 letih se je lesna zaloga v gozdovih praktično podvojila, saj znaša dejanski letni posek le 70 % dovoljenega, zlasti zaradi opuščanja in zaraščanja kmetijskih površin in pa rasti dreves v obstoječih gozdovih.

V slovenskih gozdovih uspeva 71 različnih domačih (avtohtonih) drevesnih vrst. Od tega je 10 vrst iglavcev in 61 vrst listavcev. K temu je treba dodati še nekaj drevesnih vrst, ki izvirajo od drugod in so jih k nam prinesli v preteklosti.

Najpogostejše drevesne vrste v naših gozdovih so bukev, jelka, smreka, javor, hrast, bor in jesen. Druge vrste so redkejše, kljub temu pa je njihova vloga velika.

Vir podatkov: Zavod za gozdove Slovenije