Regijski pristop k celovitemu ravnanju s komunalnimi odpadki
Regionalni center za ravnanje z odpadki v Celju (RCERO Celje) je primer prvega uspešnega, v Sloveniji izvedenega projekta, ki predstavlja sodoben in okoljsko napreden in celovit sistem ravnanja s komunalnimi odpadki.
V projekt se je pred desetletjem vključilo 24 občin Savinjske regije, ki imajo na svojem območju skupno 210.000 občanov. Zasnova in izvedba tehnologije obdelave odpadkov pa narejena za 250.000 prebivalcev.
Nosilno vlogo v projektu RCERO Celje ima Mestna občina Celje, projekt pa predstavlja soinvesticijo vseh 24 zgoraj omenjenih občin. Poleg vključenih občin sta gradnjo financirala tudi Evropska unija iz Kohezijskega sklada in Republika Slovenija.
Izgradnja RCERO Celje predstavljajo poseg v prostor, samo obratovanje pa vpliv na okolje. Pri obojem so bili upoštevani vsi standardi, ki jih narekujeta domača in EU zakonodaja. Obratovanje centra za ravnanje z odpadki pomeni uresničevanje več postavljenih okoljskih ciljev, od katerih bi izpostavili naslednje:
- poveča se ponovna uporaba odpadkov;
- zagotovi njihova predelava;
- zmanjšajo se količine emisij v zemljo in podtalnico;
- zmanjšajo se emisije toplogrednih plinov;
- varujejo se površinske in podzemne vode ter preprečuje se onesnaževanje vodnih virov itd.
Lahko zaključimo, da se ohranjata, varujeta in izboljšujeta kakovost okolja in zdravje ljudi. S tovrstnim ravnanjem so odpadki, ki jih dnevno proizvajamo, priložnost in ne težava.
Vir: http://rcero.si/
Prve občine v Sloveniji, povabljene v mednarodno mrežo Zero Waste
»Zero Waste« je trenutno zelo priljubljena besedna skovanka na področju ravnanja z odpadki, dobesedni prevod pa pomeni »nič odpadkov«. Filozofija ali pa strategija Zero Waste pomeni oblikovanje in upravljanje izdelkov in procesov tako, da se zmanjša volumen in toksičnost odpadkov ter ohranja in snovno predela vse materiale. Če je le mogoče, se izogiba sežigu, predvsem pa odlaganju.
Občine Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer so se že pred dvema desetletjema odločile za izvajanje strategij ločenega zbiranja in maksimiranja recikliranja. To je bilo desetletje pred tem, ko je to postalo v Sloveniji obvezno. Proces se je odvijal korak za korakom in dosegali so vedno boljše rezultate v smislu recikliranja in zmanjševanja odlaganja. Danes to prakso še širše povzema Zero Waste. Zaradi vztrajnosti in učinkovitega sodelovanja z lokalno skupnostjo so pri ločevanju dosegli vrhunske rezultate, ki so osnova, da je bila občina Vrhnika kot prva občina v Sloveniji povabljena v mednarodno mrežo Zero Waste. Občani so leta 2014 iz vseh nastalih komunalnih odpadkov izločili več kot 80 % koristnih.
Za uspešno izvajanje ločenega zbiranja se je ves čas izvajalo tudi ozaveščanje občanov v smislu pozitivnega pomena ločenega zbiranja odpadkov. Občani so tisti, ki ločujejo, in oni se morajo zavedati, da so odpadki lahko tudi surovine, in da z njihovim ločevanjem ohranjamo naravne vire. Tovrstno gospodarjenje z odpadki ustvarja nove zaposlitve in vpliva na ceno ravnanja z odpadki.
Primer dobre prakse občin Vrhnika, Borovnica in Log - Dragomer je mogoče smiselno prenesti tudi v druge slovenske lokalne skupnosti. Potrebni so le volja, sodelovanje in razumevanje trajnostnega razvoja kot temeljnega vodila pri ohranjanju narave. Na ta način bi se kot družba približali družbi brez odpadkov, saj bi se njihovo snovno izkoriščanje maksimiralo.
Vir: http://www.kpv.si/dejavnosti/ravnanje-z-odpadki/zero-waste