Osnovna naloga sprejemnika sončne energije je pretvarjanje sončnega sevanja v toploto, ki jo preda kapljevini, ki se pretaka skozi sprejemnik sončne energije. Kapljevina se v absorberju segreje in prenese toploto neposredno na mesto odjema ali v hranilnik toplote. Sprejemnike sončne energije uvrščamo med srednje temperaturne solarne ogrevalne sisteme. Najpogostejši so ravni sprejemniki sončne energije, ki so sestavljeni iz ploščatega absorberja, ohišja in steklenega pokrova na zgornji strani. Letno sončno obsevanje se razlikuje glede na geografsko lego. Približno 75 odstotkov energije obsevanja je na voljo med aprilom in oktobrom, v zimski polovici leta pa je na voljo le 25 odstotkov energije obsevanja.  

Za razliko od sprejemnikov sončne energije nizkotemperaturni ali pasivni solarni sistemi pomenijo neposreden prenos toplote preko zasteklitve ali posreden prenos preko zidov.

Postavitev

Sprejemniki sončne energije dosegajo najboljši izkoristek, če sončni žarki nanje padajo čim bolj pravokotno. Ker sprejemnike sončne energije običajno namestimo na streho z naklonom, je prvi pogoj za izkoriščanje sončne energije z aktivnimi sistemi primerna lega stavbe. Najbolje je, da je streha obrnjena proti jugu, sprejemljive so tudi smeri od jugovzhoda do jugozahoda.