Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma z odvzemom toplote vročim kameninam. V največji meri se uporablja za ogrevanje naselij s toplarnami, neposredno ali z daljinskim toplotnim omrežjem, v industriji, turizmu ter za individualno ogrevanje zdravilišč, kopališč, rastlinjakov itd. 

Povprečna vrednost toplote moči Zemljine notranjosti je ocenjena med 60 in 70 W/m2. Povprečna toplota, ki se s prevodom toplote pojavlja dnevno na površini, je 1,4 W/m2.

Temperatura termalne vode pogojuje možnost uporabe geotermalne energije. Ločimo visokotemperaturne in nizkotemperaturne geotermalne vire. Pri prvih je temperatura vode nad 150 °C in jih lahko izrabljamo za proizvodnjo elektrike, pri drugih pa je temperatura vode pod 150 °C in jih izrabljamo neposredno za ogrevanje.

Prav tako razlikujemo plitko (shranjena v zgornjih plasteh zemljine skorje, v globini do okrog 400 metrov) in globoko geotermalno energijo (shranjena v nižjih plasteh zemljine skorje, v globini od približno 400 do 5000 metrov). Plitko geotermalno energijo koristimo predvsem za ogrevanje in pripravo tople sanitarne vode bivalnih prostorov. Praviloma pa izkoriščamo globoko geotermalno energijo, kjer je temperatura nekje med 50 in 200 °C. S slednjo energijo predvsem ogrevamo in proizvajamo električno energijo. Energijo odvzemamo na dva načina: s črpanjem geotermalnega fluida ali z vtiskanjem hladne vode med geotermalno pregrete kamnine in s ponovnim črpanjem segrete vode na površje.

Možnost izkoriščanja geotermalne energije je na področju Slovenije zaradi raznolike geološke sestave tal različna. Geotermalno najbogatejša in tudi najbolj raziskana so naslednja območja: Panonska nižina, Krško-Brežiško polje, rogaško-celjsko območje, Ljubljanska kotlina, slovenska Istra in območje zahodne Slovenije. Na območju Slovenije je danes le en visokotemperaturni geotermalni sistem, ki se imenuje Termal II. To območje se razteza v SV Sloveniji in je povezano s sosednjo Madžarsko. V severnem delu Prekmurja se ta sistem nahaja v manjših globinah, do nekje 2000 m, kjer temperatura vode v njem dosega največ 110 °C, medtem ko se v spodnjem delu med mesti Ptuj, Ormož, Ljutomer in Lendava termalna voda nahaja v večjih globinah, tudi več kot 4000 m, kjer termomineralna voda zelo verjetno dosega temperature več kot 200 °C. Geotermalne energije ni mogoče transportirati, zato je oskrba s toploto in proizvodnja elektrike mogoča le v bližnji okolici. Slaba stran geotermalne energije je, da ne obstaja veliko primernih lokacij za izkoriščanje teh, sicer izredno velikih zalog energije.

Geotermalna energija ima številne prednosti pred tradicionalnimi viri energije, ki temeljijo na fosilnih gorivih. Največja prednost geotermalne energije je, da je čista in varna za okolje. Z uporabo geotermalne energije se zmanjšuje uporaba fosilnih goriv, zaradi česar se zmanjšujejo tudi emisije toplogrednih plinov. Ena izmed možnih oblik izkoriščanja geotermalne energije je proizvodnja elektrike. Pri tem procesu se uporablja vroča voda in para iz zemeljske notranjosti, ki poganja generator. Takšno pridobivanje elektrike je zanesljivo, saj ni odvisno od vremenskih vplivov, kot npr. pri hidroelektrarnah, vetrnih in sončnih elektrarnah. Pri tem procesu ne pride do izpustov škodljivih emisij v ozračje, saj se sprošča le para.

Težava pri uporabi geotermalne energije je sproščanje snovi in plinov globoko iz zemlje, ki so lahko škodljivi, ko pridejo na površje. Najbolj nevaren je vodikov sulfid, ki je zelo koroziven in ga je zelo težko pravilno obvladovati.

Več o obnovljivh virih energije in njihovi uporabi v praksi si preberite tukaj.

Geotermalna energija je toplota, ki nastaja in je shranjena v notranjosti Zemlje. Izkoriščamo jo lahko neposredno z zajemom toplih vodnih ali parnih vrelcev oziroma z odvzemom toplote vročim kameninam.