Na zadnjem javnem pozivu k prijavi projektov proizvodnih naprav za proizvodnjo električne energije iz OVE in v SPTE za vstop v podporno shemo je bilo za 1 MW sončno elektrarno ponujeno največ 72,664 EUR/MWh. V Združenju slovenske fotovoltaike (ZSFV) so povedali, da je cena še zmeraj nizka in s tem nezanimiva za investitorje večjih sončnih elektrarn na tleh, kar je razvidno iz precej nizkega števila prijav. Po njihovi oceni bi bila primerna cena za 1 MW sončno elektrarno med 120 EUR/MWh in 125 EUR/MWh. - Referenčna cena je medtem za leto 2023 določena pri 180 EUR/MWh.

V primerjavi s prejšnjim pozivom so se cene zvišale – takrat je bila denimo za sončno elektrarno najvišja ponujena cena 82,75 EUR/MWh. V zadnjem pozivu je medtem najvišja ponujena cena za sončno elektrarno znašala 107,34 EUR/MWh, a za 0,108 MW. Z višanjem nazivne moči cena pada, kot je razvidno iz ponudb.

V ZSFV poudarjajo, da se pri tej ceni in navkljub dvigu izplača investirati »le v elektrarno na lastni strehi, če večino proizvedene električne energije porabi investitor sam«.

Cena po njihovih besedah tako »nikakor (…) ni dovolj visoka, da bi pritegnila investitorje v nekaj MW velike sončne elektrarne na tleh, kar si je Slovenija postavila za cilj. Tukaj je treba prišteti še strošek nakupa zemljišča in montaže na tleh, ki je dražja kot na strehi, in investicija pri tej ceni takoj postane nezanimiva«.

Ob predpostavki, da bi zemljo, na kateri je mogoče graditi sončno elektrarno, lahko kupili po 25 EUR/m² - trenutno lastniki zemljišč zahtevajo še precej višje cene - bi cena 1 MW sončno elektrarno na tleh (z zemljo, transformatorsko postajo in ograjo) znašala cca. 1000 EUR/kW. Če bi na kakšnem razpisu investitor uspel dobiti še 20 odstotkov nepovratnih sredstev, bi za investicijo v sončno elektrarno odštel približno 800.000 evrov, so nam pojasnili v združenju.

Nezanemarljivi pa so po njihovih navedbah tudi vse višji stroški financiranja. Glede na trenutne obrestne mere je tako treba že za ugodno financiranje OVE projektov (kredit) na dolgi rok računati s 5-odstotno skupno obrestno mero, dodajajo.

»Da bi glede na vse to investitor v 1 MW sončno elektrarno na tleh v 15 letih ustvaril vsaj nek normalen donos v višini 6 odstotkov letno, bi moral imeti za 15 let zagotovljeno ceno odkupa proizvedene električne energije med 120 EUR/MWh in 125 EUR/MWh in ne 72 EUR/MWh,« ocenjujejo v fotovoltaičnem združenju.

A kot pravijo, bi bilo mogoče to ceno »še kar precej znižati, če bo država, poleg 20 odstotkov nepovratnih sredstev, uspela zagotoviti še zemljišča za sončne elektrarne po bolj primernih cenah, ki bi bile cca. 5 EUR/m² (trenutno se lahko sončne elektrarne postavljajo skoraj izključno na stavbnih zemljiščih, katerih cene pa so od 50 EUR/m² navzgor), in če bo uspela zagotoviti še ugodnejše financiranje za naložbe v OVE«.

Za leto 2023 določa referenčno ceno električne energije, ki se uporabi za določitev obratovalnih podpor za proizvodne naprave, vključene v podporno shemo, zakon o nujnem posredovanju za obravnavo visokih cen energije in za letos znaša 180 EUR/MWh, so medtem pojasnili na Agenciji za energijo.

Na vprašanje, koliko sredstev je bilo razdeljenih v okviru 11. poziva, so na agenciji pojasnili, da je razdelitev sredstev za izbrane projekte na javnem pozivu zgolj administrativna, pri čemer se sredstva prično investitorju izplačevati, ko projekt izvede in prične proizvajati električno energijo, za katero se mu plačuje podpora.

»Ker so pri večini tehnologij, praktično pri vseh, ki ne izkoriščajo plačljivega vhodnega energenta, načrtovani stroški proizvodnje nižji od referenčne cene električne energije, za tovrstne projekte sredstva za podporo pri tako visoki referenčni ceni električne energije niso potrebna,« so nam pojasnili.

Administrativno opredeljen znesek 134.000 evrov se je po pojasnilu agencije tako namenil le za projekte proizvodnih naprav s plačljivim energentom (lesna biomasa in utekočinjeni naftni plin), za katere pa so prejeli zelo malo prijavljenih projektov.

Dodajmo, da je bilo od 43 projektov s skupno nazivno električno močjo 12,231 MW, ki so bili izbrani v okviru 11. poziva Agencije za energijo, največ projektov sončnih elektrarn, in sicer 36. Ti projekti prevladujejo tudi po skupni nazivni moči – ta znaša 11,873 MW.

Na drugem mestu po številu pa so projekti SPTE na fosilno gorivo. Kot so še pojasnili na agenciji, si želijo premika pri razvoju obnovljivih virov energije, predvsem skozi možnosti umeščanja v prostor večjih sončnih elektrarn, na območjih, ki so za tovrstne objekte primerna, kot tudi elektrarn na druge obnovljive vire energije.