Če je bila energetska učinkovitost »najpomembnejše gorivo« Evrope kot tudi celega sveta v luči doseganja ciljev razogljičenja, pa mora biti zmanjšanje porabe energije v tej krizi vsem v interesu tudi iz čisto ekonomskega vidika. »Videli smo, kakšen vpliv ima že majhen dvig povpraševanja po energiji na cene – če se povpraševanje po energiji poveča malo, cena zelo skoči. V kolikor uspemo to povpraševanje znižati, tudi cena pade,« je na dogodku partnerstva za trajnostni razvoj CER dejal Mitja Kumar, partner v oddelku poslovnega svetovanja v Deloitte Slovenija.

»Zato je tudi iz tega, čisto ekonomskega vidika vsem v interesu, da v tem prehodnem obdobju, ko se nova infrastruktura za izrabo zelenih virov še gradi, skozi zmanjšano povpraševanje dosegamo tudi nižjo ceno energentov,« je poudaril na spletnem dogodku z naslovom 'Učinkoviti načini spopadanja z energetsko draginjo'.

Kumar sicer ocenjuje, da bodo za uspeh zmanjšanja porabe energije ključni sodelovanje deležnikov na področju energetike ter investicije v državi, pri čemer bo po njegovem potrebno zelo tesno sodelovanje javno-zasebnih partnerstev.

Pomembno pa je tudi vključevanje uporabnikov, ob čemer je Kumar prepričan, da lahko vsak zmanjša porabo za 10-15 odstotkov. Ob tem je opozoril, da je danes še vedno 75 odstotkov zgradb v Evropi neučinkovitih, stopnja prenove ostaja nizka, zgradbe pa tudi proizvajajo velik del emisij, ki niso zajete v ETS sisteme. Poleg tega se uporabniki še danes večinoma ne zavedajo točno, kakšna je njihova slika porabe.

»S podatki, ki jih imamo, bi lahko veliko bolj zavestno zmanjševali našo lastno porabo. In tukaj je zagotovo treba narediti ukrepe, delati na izobraževanju prebivalstva in pa tudi v končni fazi zagotoviti finančne spodbude, ki bodo gospodinjstva in uporabnike spodbujala k temu, da bodo implementirali pametne rešitve in spremljali svojo prošnjo ter jo tudi optimirali,« je dejal.

Po njegovem je potrebna tudi »prioritizacija ukrepov«. »Podatkov imamo z novimi digitalnimi tehnologijami vse več in te moramo uporabljati, začeti shranjevati in na njih sprejemati ukrepe,« je še poudaril.

Izvršna direktorica CER Ana Struna Bregar je medtem poudarila, da je treba sredstva, ki se prihranijo z učinkovitejšo rabo energije kot tudi na podlagi kakršnihkoli vladnih ukrepov za naslavljanje energetske krize, »vlagati v zeleni prehod, da postanejo podjetja bolj konkurenčna, odporna na tveganja in začnejo inovirati nove storitve, produkte in poslovne modele, kajti v naslednjih 7,5 letih, do leta 2030, ko si je Evropa zastavila vmesne cilje na poti do podnebne nevtralnosti, je za narediti zelo veliko stvari«.

Da mora iti denimo morebitna uvedba kapice na cene energije za gospodarstvo z roko v roki z zelenim prehodom, se je strinjal tudi Marko Lotrič, direktor Lotrič Meroslovja. »Torej, vsaj ukrep bo temeljil na tem, da se zahteva na drugi strani ukrepe na tem področju … Mi bomo sami zmanjšali porabo elektrike, cena na enoto bo pa zagotovo ostala višja, kot je bila. Zeleni prehod je ključen,« je dejal.

In čeprav kriza na kratek rok morda pomeni, »da se vračamo nazaj na fosilna goriva, za to da bo kratkoročno možno preživeti«, dolgoročno po besedah izvršne direktorice CER »gotovo ni bilo še toliko impulzov in toliko povpraševanja po prehodu stran od fosilnih goriv in uvajanju novih načinov, tehnologij in zmanjšanja porabe energije. Tako da s tega vidika lahko rečemo, da je ta kriza zagotovo prinesla in še bo prinesla pospešek v zeleni prehod«.

Je pa bilo s strani Jerneje Jug Jerše, vodje predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, slišati, da ukrepi Evropske komisije, o katerih so nedavno znova razpravljali in jih nekaj tudi že podprli tudi energetski ministri EU, predvidevajo, da se bodo viški sredstev energetskih podjetij, za katere se ocenjuje, da niso pravično dobljeni, poleg za ranljive odjemalce uporabili tudi za spodbujanje zelenega prehoda podjetij.

Veliko denarja za te namene pa prinaša tudi načrt za okrevanje in odpornost, v skladu s katerim mora biti 40 odstotkov sredstev namenjenih zelenemu prehodu. Obenem v Evropski komisiji vezano na ta načrt želijo, »da države članice dodajo eno poglavje, ki bodo prineslo tako nepovratna kot povratna sredstva za investicije v večjo energetsko učinkovitost«.

O zelenem prehodu pa je bilo govora tudi na skupni konferenci Banke Slovenije in Evropske investicijske banke (EIB), na kateri so sodelujoči razpravljali o številnih odprtih vprašanjih v zvezi z zelenim prehodom, posebej pa so poudarili vpliv zelenega prehoda na dinamiko naložb in gibanje cen. »Zavedamo se namreč, da je ključnega pomena, da gospodarstva postanejo bolj zelena in odpornejša. Zeleni prehod torej ni samo nujen, temveč neizogiben in prinaša posledice tudi na področju oblikovanja ekonomskih politik,« pravijo v Banki Slovenije.

Guverner Banke Slovenije Boštjan Vasle je v nagovoru med drugim spregovoril o financiranju zelenih naložb in vlogi centralne banke pri naslavljanju klimatskih tveganj: »Znaten obseg potrebnih zelenih naložb zahteva mobilizacijo različnih virov financiranja, od bančnih posojil in kapitalskih trgov do javnih sredstev. Banke so v Evropi še vedno glavni vir financiranja podjetij. Kot njihov nadzorni organ jih spodbujamo k sistematičnemu ocenjevanju, razkrivanju in upravljanju podnebnih tveganj v svojih portfeljih. Pri tem se trudimo dajati zgled z ozelenitvijo lastnega naložbenega portfelja in napredkom pri razkrivanju njegovega ogljičnega odtisa. Podnebne spremembe obravnavamo tudi s stališča denarne politike, saj lahko te vplivajo na stabilnost cen, in ocenjevanja tveganj za finančno stabilnost.«

Podpredsednik EIB Ricardo Mourinho Félix pa je izrazil zadovoljstvo nad stanjem v slovenskem prostoru. »Spodbudno je, da so slovenska podjetja v zadnjih dveh letih na prvo mesto svojih prizadevanj postavila energetsko učinkovitost in digitalne tehnologije. EU Climate Bank je kot zaupanja vreden partner pripravljena podpreti slovenska podjetja pri podnebnem in digitalnem prehodu.«

Debora Revoltella, glavna ekonomistka EIB, je medtem na konferenci predstavila rezultate najnovejše raziskave EIB o naložbah za Slovenijo, predvsem z vidika podnebnih sprememb. Investicijska raziskava 2021 je pokazala, da je četrtina (26 %) slovenskih podjetij že vlagala v ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, medtem ko jih 40 odstotkov načrtuje več vlaganj v naslednjih treh letih. Oba kazalnika sta pod povprečjem EU, vendar pa so bolj spodbudni preliminarni podatki za leto 2022. Poleg tega je raziskava pokazala še, da je približno polovica (52 %) slovenskih podjetij v letu 2020 vlagala v ukrepe za izboljšanje energetske učinkovitosti, kar je nad povprečjem EU.