Ministrstvo za infrastrukturo (MzI) je pripravilo predlog novele energetskega zakona, ki bo posredovan v proceduro sprejema po nujnem postopku. Predlog je sicer zaradi nujne implementacije evropskih direktiv in ustavne odločbe letos že dvakrat bil v državnem zboru, a ni prestal obravnave.

Evropska komisija je Sloveniji že poslala uradni opomin, ker naša država ni v celoti izpolnila obveznosti, da morajo biti energetske izkaznice za stavbe, v katerih se na skupni uporabni tlorisni površini nad 250 m² pogosto zadržuje javnost, prikazane na vidnem mestu in javnosti tudi dobro opazne. Gre za trgovine, nakupovalne centre, restavracije, gledališča, banke in hotele.

Predlog novele to ureja tako, da se bo zgoraj omenjena obveznost nanašala »na objekte, ki jih obiskuje in ali se v njih zadržuje večje število ljudi z namenom, da pridobijo določeno storitev, informacije ali izdelke. Zahteva pa se ne bo nanašala na objekte, ki jih uporabljajo lastniki ali zaposleni samo za namen opravljanja svoje pridobitne dejavnosti storitev, informacij ali izdelkov«.

V predlogu novele je prav tako dodana nova definicija, ki navaja, da »učinkovito daljinsko ogrevanje in hlajenje« pomeni sistem daljinskega ogrevanja ali hlajenja, pri katerem se uporablja vsaj 50 % energije iz obnovljivih virov, 50 % odvečne toplote, 75 % toplote iz soproizvodnje ali 50 % kombinacije toplote iz najmanj dveh prej navedenih virov.

Spremembeso nujne tudi pri uskladitvi s smernicami za državno pomoč za okolje in energijo 2014-2020. »Slovenski prag za podeljevanje pomoči elektrarnam OVE in SPTE v obliki zagotovljenega odkupa je 1 MW, kar je potrebno znižati na 500 kW za proizvodne naprave, ki bodo vstopile v podporno shemo po novem postopku iz 373. člena Energetskega zakona. To je ena od zavez, ki jo je Republika Slovenija dala Evropski komisiji, ki je v postopku priglasitve spremembe sheme državnih pomoči dne 10. 10. 2016 potrdila spremembo podporne sheme,« so pojasnili na MzI.

Kot pravijo na MzI, bo zaradi te spremembe »potrebno za podporno shemo za nove proizvodne naprave v shemi zbirati manj sredstev za podporo, saj bodo morali upravljavci naprav z močjo nad 500 kW proizvedeno elektriko sami prodajati na trgu in bodo dobili podporo le v obliki premije, ki je od podpore za zagotovljeni odkup nižja za povprečno tržno ceno, ki jo določa vsako leto Agencija za energijo«.

Črta se tudi pristojnost vlade, da z uredbo določi višino prispevka za OVE. »Podpora za vsako novo proizvodno napravo, za katero bo predhodno projekt uspešno kandidiral na javnem razpisu Agencije za energijo, bo določena v višini, ki jo je ponudil investitor, zato je ne bo več določala Vlada RS v uredbi o podporah, kot je veljalo prej. Kako se bodo s časom spreminjali stroški proizvodnje električne energije zaradi sprememb na trgu posamezne tehnologije, ne bo več spremljala vlada s spremembami tarifnega dela uredbe o podporah, ker se bo na javnem razpisu v konkurenčnem postopku pokazalo, kakšne proizvodne naprave in s kakšnimi proizvodnimi stroški elektrike je v tistem trenutku možno zgraditi glede na razmere na trgu tehnologij in opreme za izgradnjo proizvodnih naprav,« pojasnjujejo na MzI.

Na MzI še omenjajo, da je v predlogu za novo uredbo o podporah (t.j. Uredba o podporah elektriki, proizvedeni iz obnovljivih virov energije in v soproizvodnji toplote in elektrike z visokim izkoristkom (Uradni list RS, št. 74/16), ki je bila posredovana Evropski komisiji v okviru priglasitve sprememb podporne sheme, določeno, da mora Agencija za energijo po vsakem razpisu pripraviti in objaviti poročilo o uspešnosti razpisa, iz katerega bo razvidno, za kakšne višine podpor so posredovali uspešni investitorji ponudbe pri posamezni tehnologiji, kar bo odražalo dejansko stanje, ki obstaja na trgu.

»Temu ustrezno se bo prilagodilo pogoje za prijavo projektov za naslednji razpis, ko bo določena nova praviloma nižja kapica (maksimalna podpora, ki jo lahko zahtevajo investitorji) podpore za vsako tehnologijo. Na ta način se bo preprečilo napako, ki se je pripetila pri fotovoltaiki v preteklosti, ko so bile podpore, katerih višina je bila ocenjevana administrativno, previsoke, kar je sprožilo balon naložb, ki ga je bilo težko financirati,« pravijo na MzI.

Glede na odločbo ustavnega sodišča je treba v zakon dodati tudi postopek pridobitve plačila ustrezne denarne odškodnine za čas od dejanske uporabe nepremičnine zaradi gradnje energetske infrastrukture do izdaje odločbe o razlastitvi ali ustanovitvi služnosti v javno korist. Kot je razvidno iz predloga novele, bi se odškodnina določila v višini tržne vrednosti najema take ali primerljive nepremičnine glede na obseg njene uporabe za gradnjo.

Ministrstvo komentarje na predlog zbira do 14. avgusta.

Celoten predlog najdete TUKAJ.