Ruska invazija na Ukrajino, ki je v Evropo vnesla strah, kako bo zagotovila zanesljivo oskrbo z energijo, bi lahko na kratek rok upočasnila zeleni prehod, saj je videti, da se bo konvencionalna proizvodnja električne energije ohranila dlje časa, ocenjujejo udeleženci na trgu. Podpredsednik Evropske komisije Frans Timmermans je tako napovedal, da bi bilo lahko kurjenje premoga kratkoročna alternativa ruskemu plinu.

EU je še nedolgo nazaj podpirala uporabo zemeljskega plina kot prehodnega energenta v tranziciji stran od premoga, pred mesecem dni pa je Evropska komisija prav tako plin opredelila kot prehodno trajnostno naložbo v okviru taksonomije.

A vojna v Ukrajini je stvari spremenila, je nedavno dejal Timmermans, ki je znotraj Evropske komisije pristojen za zeleni dogovor. Konec februarja »se je zgodil velik zasuk v zgodovini, zato se moramo na te zgodovinske spremembe odzvati,« je dejal.

Kot je pojasnil, bi lahko države, ki so v vmesnem času do prehoda na obnovljive vire energije nameravala uporabljati zemeljski plin, zdaj namesto tega uporabljale premog in potem takoj prešle na obnovljive vire energije, s čimer bi še vedno dosegle cilje podnebne politike. »V tej situaciji ni tabujev,« je poudaril.

Simon Urbancl, izvršni direktor Sektorja prodaje in trgovanja v Holdingu Slovenske elektrarne (HSE), je ocenil, da bi zadnje dogajanje sicer lahko upočasnilo zeleni prehod, najverjetneje pa ga ne bo zaustavilo.

»Razvoj dogodkov zaradi vojne v Ukrajini bi lahko vzpodbudil predvsem hitrejšo izvedbo investicij v obnovljive vire, predvsem v vetrne in sončne elektrarne, seveda ob ohranjanju konvencionalne proizvodnje (nuklearna energija, lignitne termoelektrarne). Tako bi lahko bili priča samo enostranski zeleni transformaciji, torej brez ugašanja stabilne proizvodnje,« ocenjuje.

V Energetiki Ljubljana pa menijo, da bo bolj kot na konkreten zeleni prehod nastala situacija »vplivala na to, da bomo pomemben razmislek namenili temu, kaj imamo doma – torej kakšne energente imamo na voljo, da nam lahko omogočijo ustrezno preskrbo s toploto in elektriko: biomasa, odpadki … Kako lahko sami zmanjšamo odvisnost od uvoza energentov … Kako si lahko zagotovimo diverzifikacijo energentov …«.

»Zagotovo obstaja tudi verjetnost, da bodo države z lastnim premogom oživele njegovo uporabo,« ocenjujejo v Energetiki Ljubljana.

V Energetiki Ljubljana ob tem menijo, da se sicer načrti o zelenem prehodu »ne bodo pozabili, a dejstvo je, da zeleni prehod stane in da v času večjega pomanjkanja, do katerega zagotovo lahko pride, denarja za te naložbe preprosto ne bo«.

»Bolj kot energenti bo kratkoročno pomembna zanesljivost in stabilnost energetske oskrbe, na drugem mestu za njo pa cena. Na žalost bo okoljski vpliv pretvorbe energij zelo kratkoročno, do stabilizacije razmer, ostal podrejen, kar nakazuje tudi visoka cena ogljičnih kuponov kot posledica uporabe manj čistih tehnologij,« pravijo.