Z namenom ozaveščanja in motiviranja slovenskih gospodinjstev, da svoje neučinkovite naprave za ogrevanje in hlajenje zamenjajo z učinkovitejšimi in okolju prijaznejšimi zelenimi alternativami, je v okviru evropskega projekta REPLACE nastala kampanja 'Zamenjaj olje za okolje'. Preko nastale spletne platforme se lahko gospodinjstva podučijo o okoljskih in ekonomskih prednostih menjave starih ogrevalnih sistemov.

S pomočjo spletne platforme lahko gospodinjstva sedaj sprejemajo bolj strokovno podprte odločitve že v fazah odločanja za zamenjavo in pregledovanja ponudb.

»Gospodinjstvo se lahko preko spletne platforme poduči o vseh sistemih, ki so mu na voljo pri zamenjavi, ter prednostih in slabostih posamezne tehnologije. Svojo odločitev lahko snuje na podlagi ekonomskih in okoljskih kriterijev, v pomoč pri izboru med različnimi ponudbami pa je na voljo tudi seznam kazalnikov, ki omogoča primerjavo med različnimi ponudniki. Ko se uporabnik prebije skozi izobraževalni proces, lahko prejme bon ugodnosti. Tega lahko unovči, če bo menjal star ogrevalni sistem na kurilno olje s Kronotermovo toplotno črpalko ADAPT,« je delovanje spletne platforme pojasnil dr. Gašper Stegnar z Instituta ‘Jožef Stefan’ Center za energetsko učinkovitost (IJS CEU).

S toplotnimi črpalkami se lahko gospodinjstva ogrevajo bistveno ceneje, saj so stroški ogrevanja od 50 do 80 odstotkov nižji v primerjavi s konvencionalnimi načini ogrevanja, kar pomeni prihranek od 15.000 evrov do 25.000 evrov v obdobju 15 let pri povprečni hiši, je izpostavil direktor družbe Kronoterm Bogdan Kronovšek. 

Za 60 do 80 odstotkov so tudi nižje emisije v primerjavi s konvencionalnim načinom ogrevanja. Kronovšek še dodaja, da so toplotne črpalke investicijsko »povsem primerljive s konvencionalnimi načini ogrevanja, poleg tega pa zahtevajo bistveno manj vgradnega prostora (nekatere izvedbe le 0,6 m² in se lahko vgradijo celo v omaro na hodnik)«.

O zamenjavi naprav za ogrevanje in hlajenje je pomembno razmišljati v sklopu celovite energetske sanacije stavbe, saj so ukrepi med seboj povezani. Če se menjajo okna, uredi fasadni ovoj in streha, so naprave za ogrevanje in hlajenje lahko bistveno manj zmogljive z manjšimi kapacitetami, je opozorila Ana Struna Bregar, izvršna direktorica CER -  partnerstvo za trajnostno gospodarstvo.

V Evropski uniji (EU) je izmed 120 milijonov vgrajenih ogrevalnih sistemov kar 80 milijonov takih, ki dosegajo energijsko oznako C ali D. Tudi v Sloveniji imamo še vedno veliko ogrevalnih sistemov na kurilno olje. Ozaveščenost gospodinjstev v Sloveniji je sicer na precej visokem nivoju, kažejo podatki družbe Borzen, a je po njihovih navedbah »skrajni čas za naslednji korak – dejansko spremembo v njihovem obnašanju«.

Pri prehodu na nove zelene tehnologije so v Sloveniji na voljo tudi različni finančni ukrepi, na primer subvencije Eko sklada. 

V letu 2020 je tako Eko sklad odobril 52 milijonov evrov subvencij za občane, in sicer 5,22 milijona evrov za električna vozila, 6,5 milijona evrov za fotovoltaiko za samooskrbo z električno energijo, ostalo za energetsko učinkovitost v stavbah. Skupaj je bilo za podjetja in občine izplačanih 67,5 milijona evrov nepovratnih sredstev. Za energetske obnove blokov je bilo izplačanih 4,9 milijona evrov za 397 naložb.

»S temi spodbudami je bilo izvedenih več kot 24.000 okoljskih naložb v vrednosti okrog 345 milijonov evrov, za izvedbo katerih je bilo po oceni potrebnih letno okrog 4.300 delovnih mest. Če pa upoštevamo še posredne učinke na gospodarstvo, se lahko zaključi, da Eko sklad s svojimi spodbudami ustvari skoraj 7.000 ‘zelenih’ delovnih mest,« je dejala Katarina Kafadar, svetnica Eko sklada in vodja mreže ENSVET.

Z nepovratnimi spodbudami oz. spodbujenimi investicijami v letu 2020 bo vsako leto porabljenih 189 GWh  energije in 177.035 ton CO₂ manj, kot bi bilo sicer.