Predlog zakona o umeščanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE), predvsem sončnih in vetrnih elektrarn, ki ga je v četrtek potrdila vlada, naslavlja manko OVE v Sloveniji, je po seji vlade 23. februarja dejal minister za okolje, podnebje in energijo (MOPE) Bojan Kumer. Po njegovih besedah ne gre za revolucionaren zakon, a prinaša smernice, da bo Slovenija v naslednjih letih kompenzirala zaostanek na tem področju. Zakon obenem določa tudi bolj proaktivno vlogo države, kar vključuje pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja.

»Vemo, da je Slovenija tukaj v spodnji tretjini doseganja deleža obnovljivih virov energije v končni rabi energije. Leta 2020, 2021, 2022 smo zgrešili cilj, zato moramo določene ukrepe spodbuditi na zakonski ravni,« je dejal Kumer in dodal, da je Slovenija na repu držav članic EU, če gledamo povečanje deleža OVE med letoma 2010 in 2020.

Prav tako sodi med najmanj ambiciozne države EU glede ciljev povečanja deleža do 2030, zato je nujno potrebno spremeniti zakonodajni in strateški okvir, ki ureja spodbujanje rabe OVE. Ta cilj zasleduje tudi nov zakon, izpostavljajo na MOPE, kjer so pripravili predlog zakona.

Ključne ovire za trenutno stanje na področju OVE v Sloveniji so po Kumrovem pojasnilu »kompleksni in dolgotrajni postopki umeščanja v prostor«.

Zakon po njegovih besedah potrebujemo tudi zato, da postanemo energetsko bolj samozadostni. Ob tem je spomnil na rekordno uvozno odvisnost v letu 2022, ki je bila več kot 30-odstotna.

Zakon na področju umeščanja proizvodnih naprav iz OVE v osnovi na tem področju določa tudi bolj proaktivno vlogo države. To med drugim vključuje pripravo akcijskega načrta, v katerem bodo določena prednostna območja umeščanja.

Med območji prednostnega umeščanja je Kumer izpostavil strehe večjih objektov, utrjena parkirišča, območja okoli energetskih objektov, območja cestnih in železniških zemljišč, opuščena odlagališča in kamnolome.

Zakon pa določa tudi nekatere posebnosti umeščanja na teh območjih in posebnosti prostorskega načrtovanja, celovite presoje in presoje vplivov na okolje ter njihove postavitve, je še dejal minister.

Uzakonjena bo tudi obveza, da se te solarne proizvodne naprave obvezno namesti pri novogradnjah, rekonstrukcijah parkirišč in stavb, ki so večje od 1000 m², oziroma na vseh obstoječih objektih, ki presegajo površino 1700 m².

Zakon obenem odstranjuje nekatere postopkovne obveznosti umeščanja ter ob strogih okoljskih in prostorskih določilih ureja tudi umestitev sončnih in vetrnih proizvodnih naprav na nekaterih območjih, kjer obstaja neizkoriščen potencial. Mednje sodijo na primer nekatera kmetijska zemljišča, površinski rudarski kopi, umetna rudarska jezera, zaprta odlagališča odpadkov. Zakon dovoljuje tudi postavitev vetrnih elektrarn na gozdovih, ki niso varovalni.

Zakon prvič v zgodovini države uzakonja tudi tako imenovane regulativne peskovnike za preizkus novih tehnologij.

Kot je poudaril minister, naslavlja zakon »nekatere absolutne prepovedi, vendar hkrati daje dovolj varovalk, da gremo lahko po reguliranih korakih v pravo smer«.

Po besedah ministra gre s potrditvijo tako zakona o umeščanju OVE kot zakona o infrastrukturi za alternativna goriva in spodbujanju prehoda na alternativna goriva za dva mejnika načrta za okrevanje in odpornost, vlada pa želi z njima pospešiti zeleni prehod.