Septembra letos je Slovenija v sodelovanju z Islandijo pričela izvajati vnaprej opredeljeni projekt ‘Podpiranje učinkovite kaskadne uporabe geotermalne energije z dostopom do uradnih in javnih informacij’ (INFO-GEOTHERMAL) v vrednosti 1.073.529,41 evra. Gre za prvi projekt, ki premešča vrzeli v tehnološkem in organizacijskem znanju sektorja rabe geotermalne energije v Sloveniji z namenom oblikovanja spodbudnega poslovnega okolja, so pojasnili na Geološkem zavodu Slovenije, nosilcu projekta.

Vnaprej opredeljeni projekt je predlagalo Ministrstvo za infrastrukturo (MZI), v njem pa, poleg omenjenih dveh, na slovenski strani sodelujejo še Ministrstvo za okolje in prostor (MOP) in skupnost občin Slovenije ter ena institucija z Islandije, ki je v vlogi projektnega partnerja iz države donatorice. Gre za Islandsko šolo energije oziroma Iceland School of Energy Univerze v Reykjaviku.

Po pojasnilu Geološkega zavoda Slovenije je tehnični cilj projekta izboljšati razpoložljivost uradnih informacij, ki podpirajo razvoj projektov z učinkovito večnamensko rabo termalne vode, upravljavski cilj pa priprava nove podporne zakonodaje za razvoj projektov ter vzpostavitev nacionalnega geotermalnega združenja za izboljšanje medsektorskega prenosa znanja znotraj države. 

Projekt po njihovih navedbah obenem krepi institucionalne zmogljivosti državnih organov, vključenih v upravljanje rabe geotermalne energije, lokalnih oblasti, ki zagotavljajo prostorski okvir za investitorje, in akterjev raziskovanja globokega geotermalnega potenciala v Sloveniji.

Cilji projekta bodo po navedbah Geološkega zavoda Slovenije doseženi s kartiranjem globokega geotermalnega potenciala za neposredno uporabo termalne vode in geotermalne električne energije, pa tudi z organizacijo in objavo podatkov kot osnovo za prihodnji razvoj enotne podporne točke za geotermalno energijo, vzpostavitvijo nacionalnega geotermalnega omrežja ter poslovno privlačnega okolja z jasnimi smernicami in pravili za razvoj geotermalnih projektov.

Zelo pomemben rezultat projekta bo tudi predlog sprememb zakonodaje za vzpostavitev podpornih finančnih shem za zavarovanje geoloških tveganj ter za investicije v reinjekcijo, večnamensko rabo termalne vode in proizvodnjo geotermalne elektrike, so še povedali na Geološkem zavodu Slovenije, kjer dodajajo, da bodo s prenosom znanja iz vodilne geotermalne države na svetu - Islandije - s skupnimi aktivnostmi »bistveno izboljšali formalne podporne sheme za investicije«.

Finančna podpora bo po njihovem pojasnilu obenem temeljila tudi na upoštevanju novo pripravljenih smernic za izgradnjo in testiranje geotermalnih vrtin ter smernic za razvoj projektov daljinskega ogrevanja in rastlinjakov v kombinaciji z drugimi obnovljivimi viri energije ali geotermalne elektrike. 

Da bi te smernice vpeljali v prakso, bodo primerno usposobili strokovnjake nacionalnih organov, raziskovalnih organizacij in razvijalcev projektov iz Slovenije in Islandije, še dodajajo. 

Na Geološkem zavodu o geotermalni energiji sicer pravijo, da je povsem lokalen vir, ki zagotavlja zanesljivo dolgoročno samooskrbo in je zato zelo pomemben vir za zeleni prehod. 

Ob tem dodajajo, da imamo v Sloveniji 31 lokacij obstoječe rabe termalne vode, ki so »energetsko dokaj učinkovite, vendar le redko predstavljajo večje, industrijske sisteme«.

Zato želijo »s pripravljenimi izdelki olajšati prilagoditev obstoječih sistemov na večnamensko rabo termalne vode in hkrati pa pospešiti prehod obstoječih sistemov (daljinsko ogrevanje in rastlinjaki) na geotermijo – še posebej pri večjih porabnikih in tam, kjer je geotermalni potencial največji«.

Obenem je njihov cilj, da so novi projekti pripravljeni v smeri razvoja geotermalnih parkov, kjer upravljavec energetskega sistema zagotavlja potrebno količino geotermalne elektrike ali toplote, hkrati pa se uporabijo tudi preostali naravni viri, če so prisotni (npr. CO₂ se utekočini in prodaja ali pa, nasprotno, skladišči in tako odstranjuje iz ozračja), so še pojasnili. 

Projekt INFO-GEOTHERMAL v vrednosti 1.073.529,41 evra je podprt s sredstvi finančnega mehanizma EGP v okviru programa ‘Blaženje podnebnih sprememb in prilagajanje nanje’. Geološki zavod Slovenije pa bo projekt skupaj z omenjenimi projektnimi partnerji izvajal 20 mesecev, t.j. do 30. aprila 2024.

Kot še pojasnjujejo na Geološkem zavodu Slovenije, bo lahko strokovna in laična javnost prek spletnih strani in izdelkov projekta prosto in kadarkoli dostopala tudi do informacij o vrsti in lokaciji podpovršinskih podatkov ter smernic za tehnični in ekonomski razvoj projektov.