Ptujska Zadruga sončnih elektrarn Slovenije je bila v začetku leta 2014 ustanovljena tudi kot potencialna rešitev takratnih neugodnih razmer na trgu za lastnike sončnih elektrarn, da se lahko povežejo pod eno streho, pa tudi z namenom združevanja in zadružništva za vse, ki so in ki še bodo postali lastniki sončnih elektrarn, pravi Urška Hercog, direktorica sektorja za komercialo in marketing v zadrugi. Med največjimi izzivi na področju izgradnje sončnih elektrarn v zadnjem času Hercogova izpostavlja dolgotrajne postopke pridobivanja soglasij. V zadrugi sicer v letu 2022 načrtujejo postavitev 3 do 4 MW sončne elektrarne v Podravju, možnost postavitve sončne elektrarne preverjajo tudi v Halozah.

Zadruga deluje na področju celotne Slovenije, sodelujejo in delajo pa tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini ter Srbiji. 

Del poslovanja zadruge se nanaša na dobavo in montažo sončnih elektrarn na ključ, drugi del pa na zadružništvo in prednosti le tega. Kot je pojasnila Hercogova, poskrbijo za vse, od začetnih vlog do izdelave idejnih projektov, za dobavo materialov in samo montažo, pozneje pa tudi za vzdrževanje sončne elektrarne, uveljavljanje garancij, prodajo električne energije itd.

Sončne elektrarne v okviru zadruge nameščajo po načelu net meteringa, kar vključuje sončne elektrarne za samooskrbo, sončne elektrarne po PX3 shemi (lastna raba in prodaja viškov) ter sončne elektrarne po PX1 shemi, ki so namenjene izključno za prodajo električne energije, je še pojasnila.

Doslej so postavili sončne elektrarne zmogljivosti od 5 kW do 1 MW. V letu 2022 pa načrtujejo namestitev 3 do 4 MW sončne elektrarne v Podravju, možnost postavitve sončne elektrarne preverjajo tudi v Halozah - za ta projekt je v izdelavi projektna študija. A kot pravi Hercogova, je še preuranjeno govoriti o podrobnostih.

Med največjimi izzivi na področju izgradnje sončnih elektrarn v zadnjem času je Hercogova izpostavila pridobivanje soglasij, »saj se je postopek razširil čez več (preveč) mesecev«. Predolgi pa so tudi roki »pri ostalih ustanovah, ki so zadolžene za spodbujanje postavitev sončnih elektrarn«. V zadrugi menijo, da »je mnogo preveč papirjev, ki se skozi postopek ponavljajo in so velikokrat tudi nepotrebni«.

Zadruga sončnih elektrarn Slovenije je sicer tudi del evropske energetske zadruge za obnovljive vire – REScoop.eu, »kjer smo edini predstavniki iz Slovenije«, je še pojasnila Hercogova.

S pomočjo članstva v tej organizaciji dobivajo po njenih navedbah »vse nove informacije o stanju na področju obnovljivih virov energije (OVE)«, imajo pa, kot pravi, na ta način tudi »možnost sovplivanja na oblikovanje politike na OVE področju«.

V zadrugi pa se posvečajo tudi t.i. množičnemu financiranju ali angleško 'crowdfunding', s pomočjo katerega želijo financirati skupnostne sončne elektrarne.

Množično financiranje oziroma skupinske naložbe so alternativni model financiranja, s pomočjo katerega se lahko izvedejo projekti, za katere se pred tem zbirajo finančni prispevki različnih velikosti in v katere lahko prispeva svoj vložek veliko število vlagateljev (fizičnih oseb, podjetij, skladov, javnih zavodov …), pojasnjujejo v zadrugi.

'Crowdfunding'  temelji na posojilih in vključuje izposojo finančnih sredstev med zainteresiranimi stranmi, »v našem primeru med vlagatelji, ki želijo vlagati v obnovljive vire energije, ter Zadrugo sončnih elektrarn Slovenije, ki bo s pomočjo teh vložkov in z veliko znanja ter izkušenj lahko zgradila nove sončne elektrarne«, je pojasnjeno na spletni strani zadruge.

»Posameznik ima možnost vložiti poljubno višino finančnih sredstev v posamezen projekt, zagotovljeno je izplačilo glavnice ter pripadajoče mesečne obresti,« je o tovrstnem financiranju povedala Hercogova.

S pomočjo množičnega financiranja so doslej postavili dva sončna projekta; tudi omenjena projekta v Podravju in Halozah bosta, »ko in če prideta v realizacijo«, zagotovo vsaj delno financirana na ta način, je še povedala Hercogova.

Sicer pa je cilj zadruge v prihodnosti nadaljnje postavljanje sončnih elektrarn večjih zmogljivosti po Sloveniji, ki bi lahko oskrbovale cele skupnosti, pa tudi vzpostavitev t.i. kmetijske fotovoltaike. Začetne korake v tej smeri so »že naredili, sedaj pa morajo del svojih vlog izpeljati še ostali, ki so posredno in neposredno vključeni v celotno zgodbo«, je razkrila Hercogova.