Dvig omrežnine za distribucijski sistem ne bo imel neposrednega vpliva na prihodke elektrodistribucij, se pa bo po ocenah nekaterih zmanjšala njihova potreba po dodatnem zadolževanju, obenem pa bo lažje pokriti povišanje cen materialov. In medtem ko infrastrukturni minister Jernej Vrtovec opozarja, da je do tega dviga prišlo v »neprimernem« trenutku, elektrodistribucijska podjetja poudarjajo, da bo zeleni prehod, ki bo zahteval znatno okrepitev investicij v omrežje, zahteval še večje zvišanje omrežnine.

Agencija za energijo je konec lanskega leta tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem za leto 2022 glede na leto 2021 zvišala za 14,16 odstotka. Kot ključni razlog za ta dvig so v agenciji navedli nižjo porabo električne energije, »ki smo ji priča ves čas trajanja epidemije oziroma borbe z virusom Covid-19«, in dodali, da lahko le tako »pokrijemo stroške elektrooperaterjev, ki so nujno potrebni za nemoteno izvajanje dejavnosti«.

»Zvišanje omrežnine s strani Agencije za energijo je treba gledati v luči omrežninskega primanjkljaja v letih 2020 in 2021. Od leta 2013 se je namreč distribuirana električna energija zviševala, medtem ko zadnja tri leta poraba električne energije pada, storitve na distribucijskem omrežju pa se tudi v luči zelene transformacije izjemno povečujejo,« pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.

»Poleg ekspanzivnega povečevanja razpršenih virov energije, katerih priklopi se v zadnjih treh letih povečujejo za nekajkrat letno in bodo, kot kažejo indici, dosegli cilj, zastavljen v podnebnem načrtu, se ekspanzivno povečuje tudi količina storitev, ki jih v preteklosti ni bilo. Tu gre predvsem za napredne merilne storitve, elektrifikacijo prometa in podobno,« so za Energetiko.NET opozorili v Elektru Ljubljana, obenem pa poudarili, da so lani prejeli »skupaj za 1,5 mio EUR manj omrežninskih prejemkov, kot naj bi jih glede na odločbo«.

Po navedbah Elektra Ljubljana se tudi v letu 2022 višina priznanih sredstev iz naslova donosa na regulatorno bazo sredstev znižuje skladno z aktom o spremembah in dopolnitvah akta o metodologiji za določitev regulatornega okvira in metodologiji za obračunavanje omrežnine za elektrooperaterje, in sicer s 5,26 odstotka na 5,15 odstotka. To za Elektro Ljubljana v letu 2022 predstavlja znižanje prejemkov za okoli 0,5 milijona evrov.

»Se pa v tem letu povečujejo storitve in torej tudi stroški delovanja na omrežju iz naslova že omenjenih aktivnosti. Sklep Agencije tako ne bo neposredno vplival na razpoložljiva sredstva in realizacijo investicijskih planov, sprejetih za leta 2022–2024, kjer načrtujemo, da bomo letos v omrežje investirali 39 mio EUR, v letu 2023 41 mio EUR, v letu 2024 pa 39,9 mio EUR. Za realizacijo planiranih investicij bomo potrebovali dodatne zunanje vire financiranja, skupaj namreč v teh treh letih načrtujemo za 32 mio EUR tujih dolgoročnih virov financiranja,« dodajajo v Elektru Ljubljana.

Medtem pa v Elektru Celje menijo, da se bo z dvigom omrežnine zmanjšala potreba po dodatnem zadolževanju. Vrednost letošnjih investicij celjske elektrodistribucije znaša okoli 30,3 milijona evrov, od tega se bo 15,2 milijona evrov financiralo s krediti, so omenili.

V Elektru Maribor, kjer pravijo, da so njihovi investicijski načrti za letos plansko pokriti, pa ocenjujejo, da jim bo dvig omrežnine omogočil lažjo nadomestitev povišanja »cen materialov, predvsem za nakup vodnikov in transformatorjev, potrebnih za prenos električne energije, katerih večinski sestavni del sta aluminij in baker, ki sta se v zadnjem letu precej podražila (Al za več 40 %, Cu pa za več kot 20 %)«.

V mariborski elektrodistribuciji ob tem pojasnjujejo, da za samo distribucijo zvišanje omrežnine za 14,16 odstotka »ne pomeni za enak odstotek več prihodkov, in sicer ocenjujemo, da bo naša družbo v letu 2022 na osnovi s strani AGEN zvišane tarifne postavke omrežnine za distribucijski sistem prejela približno za 7 % višje regulirane prihodke iz naslova najemnine in storitev, ki jih izvajamo v skladu s Pogodbo o najemu elektrodistribucijske infrastrukture in izvajanju storitev za SODO d.o.o. , torej pol manj od navedenega podatka«.

Ti prihodki so po navedbah Elektra Maribor namenjeni pokrivanju upravičenih stroškov izvajanja regulirane dejavnosti družbe in investicijskim vlaganjem. »Glede na astronomske poraste cen nekaterih materialov in storitev bo šlo večino teh dodatnih sredstev v pokrivanje dela tega razkoraka,« pravijo in dodajajo, da bo obenem marsikaj odvisno od letošnjih trendov gibanja in strukture rabe električne energije.

V Elektru Primorska in Elektru Gorenjska medtem ne pričakujejo zvišanje prihodkov zaradi povišane omrežnine, bo pa po ocenah Elektra Primorska iz tega naslova SODO »poravnal nekaj zapadlih obveznosti iz leta 2021 do naše družbe«. V primorski elektrodistribuciji v letu 2022 načrtujejo za približno 22 milijonov evrov investicij v omrežje, ki jih bodo financirali tako z lastnimi sredstvi kot z dolgoročnimi krediti, dodajajo.

Minister za infrastrukturo Vrtovec je medtem prejšnji nedavno ocenil, da je ta dvig omrežnine prišel v »neprimernem trenutku«, ko se gospodarstvo in gospodinjstva že tako soočajo z visokimi cenami energije. A na Agenciji za energijo so poudarili, da so sprejeli »strokovno pravilno in razumno odločitev«, ki je »skladna s stanjem v energetiki in potrebnim razvojem energetike v procesu prehoda na podnebno nevtralno družbo«.

Nacionalni energetski in podnebni načrt, ki ga je leta 2020 sprejela vlada, namreč kaže, da bo od leta 2021 do leta 2030 potrebnih za več kot 4 milijarde evrov investicij v distribucijska omrežja, oziroma za približno 250 milijonov evrov na leto več kot do sedaj. To bi »pri sedanjem obsegu investicij, ki znaša približno 130 milijonov evrov letno, po grobih izračunih oziroma ocenah predstavljalo vsako leto vsaj 12–15 % dvig omrežnine,« so poudarili na Agenciji za energijo.

Strinjajo se tudi elektrodistribucije. »Če želimo elektrodistribucijska podjetja v prihodnjih letih realizirati Razvojni načrt distribucijskega sistema v Republiki Sloveniji od leta 2021 do leta 2030, bo v prihodnje vsekakor treba dodatna sredstva zagotoviti tudi iz naslova omrežnine za distribucijski sistem,« pravijo v Elektru Gorenjska.

»Elektrodistributerji smo tisti, ki dobavimo električno energijo k uporabniku, ne glede na to, kdo mu jo proda, in skrbimo za njegovo nemoteno oskrbo. Glede na spremembe v strukturi porabe moramo nenehno vzdrževati, nadgrajevati in posodabljati omrežje, kar pa stane denar in čas,« pristavljajo v Elektru Maribor, kjer na vprašanje, ali je zadnje zvišanje omrežnine zadostno, odgovarjajo: »Zeleni prehod zahteva še veliko več, vsi pa vemo, da je to predvsem ekonomsko-socialno vprašanje.«

»Zeleni prehod je močno odvisen od razvoja in modernizacije distribucijskega omrežja. Po nekaterih projekcijah, zajetih v nacionalnih strateških dokumentih, se napoveduje, da bo v prihodnjem desetletnem obdobju potrebno investicije v omrežje povečati za več kot štirikrat v primerjavi s povprečjem zadnjih 10 let. Tako veliko povečanje bo možno izpeljati le z zagotavljanjem dodatnih virov (sredstva iz sklada za okrevanje, zelene obveznice ...) in tudi s spremembami dosedanjih poslovnih modelov. V vsakem primeru pa bo ob tako velikem povečanju investicij v omrežje potrebno v prihodnjih letih tudi s povišanjem omrežnine zagotoviti dodaten vir za financiranje le teh,« pa razmišljajo v Elektru Primorska.

V Elektru Celje pristavljajo, da je pred nami »izredno zahtevno obdobje, ki zahteva spremembe načrtovanja in izvajanja investicij v elektroenergetsko infrastrukturo in posledično organizacijo družbe. Uresničevanje ciljev trajnostnega razvoja celotne družbe zagotovo zahteva povečan obseg investiranja«.