»Energetska tranzicija zajema številne izzive. Shranjevanje energije lahko ob tem prevzame ključno vlogo pri njihovi obravnavi, kar se bo tudi zgodilo. Omogoča namreč intenzivno integracijo obnovljive energije, prinaša koristi za energetski sistem, olajšuje nadomeščanje konvencionalnih elektrarn in zagotavlja bolj stroškovno učinkovite rešitve. V Evropi moramo do leta 2030 zagotoviti, da bo polovica proizvodnje električne energije izhajala iz obnovljivih virov. Ne le, da moramo okrepiti proizvodnjo obnovljive energije, vzpostaviti moramo tudi stroškovno učinkovit energetski sistem. Večji ko je delež obnovljive energije, večja je potreba po prožnosti. To prožnost pa bo moralo zagotavljati več različnih tehnologij za shranjevanje energije, torej se ne smemo odločiti zgolj za eno,« je na spletnem seminarju o tehnologijah za shranjevanje energije, ki ga je organiziral Sekretariat Energetske skupnosti, dejal generalni sekretar Evropskega združenja za shranjevanje energije (EASE) Patrick Clerens.

Kot navaja nedavna študija z naslovom 'Prispevek k varnosti oskrbe z električno energijo v Evropi', ki jo je izdala Evropska komisija, bo to zahtevalo intenzivno vpeljavo prožnih rešitev, s katerimi bo elektroenergetski sistem zmožen slediti dinamiki preostale obremenitve (ang.: residual load) v vseh časovnih okvirih, vključujoč vse od frekvenčnega odziva do medletne prožnosti. »Glavni kandidati za zagotavljanje prožnosti so omrežja, prilagajanje odjema, tehnologije za proizvodnjo električne energije, ki omogočajo fleksibilnost in dispečiranje, ter shranjevanje energije. Tu je nato še povezovanje sektorjev industrije, ogrevanja in mobilnosti z elektroenergetskim sektorjem, s čimer njihove potenciale za prožnost prenesemo še na trg z električno energijo. Ti novi viri prožnosti predstavljajo prožni odjem različnih vrst končne rabe in procesov, povezanih z njihovo posredno in neposredno elektrifikacijo. Ustrezno uvajanje tehnologij za shranjevanje energije je torej primarnega pomena za uspešen prehod na energetski sistem, ki se močno zanaša na tehnologije s področja spremenljivih obnovljivih virov. Pomembno je razumeti, katere tehnologije bodo v prihodnje najverjetneje prevzele pomembno vlogo, ugotoviti, kaj potencialno ovira njihov razvoj (regulativa, pomanjkanje inovacijskih programov itd.) in v končni fazi tudi podati predloge za posodobljen regulativni okvir in politične ukrepe, ki bodo tem rešitvam omogočili uspešen prodor na trg. Glavna dolžnost oblikovalcev politik je zagotoviti podporno okolje in enakopravne konkurenčne pogoje za področje shranjevanja,« je zapisano v študiji.

Kot je Clerens pojasnil na omenjenem seminarju, so v združenju EASE opredelili pet različnih vrst tehnologij za shranjevanje energije: kemično, elektromehanično, elektroenergetsko, mehanično in toplotno. »Danes je jasno, da se bo energetski sistem spremenil, ob čemer bo tudi sistemska krajina v prihodnje povsem drugačna. Stroški tehnologij za shranjevanje pa sicer ves čas upadajo. Kosovo je dober primer države, ki uspešno uporablja rešitve na področju obnovljivih virov in shranjevanja energije. Svetovna banka je denimo naredila izračun, ki prikazuje, da je na Kosovem kljub znatnim zalogam lignita vpeljava obnovljivih virov v kombinaciji s shranjevanjem energije še vedno cenejša od gradnje nove premogovne elektrarne,« je dejal Clerens.

»Zakonodaja mora med drugim prepoznati področje shranjevanja energije kot ključen element energetskega sistema. Zagotoviti mora tehnološko nevtralne politike in, kjer je možno, slediti tržnim načelom naročanja storitev. Obenem mora dovoljevati monetizacijo različnih storitev za oblikovanje prepričljivih poslovnih primerov in za spodbujanje shranjevanja obnovljive energije,« je pojasnil Clerens.

Kot ugotavljajo avtorji študije, so osrednji objekti za shranjevanje energije v EU trenutno črpalne hidroelektrarne, ki imajo tudi daleč največ zmogljivosti. Ob nadaljnjem upadu stroškov shranjevanja energije so sicer vse pogostejši tudi projekti s področja novih baterij. Večina projektov na področju elektrokemičnega shranjevanja ob tem temelji na litij-ionskih baterijah. »V EU sta v segmentu obratujočih elektrokemičnih objektov na prvem mestu Združeno kraljestvo in Nemčija. Shranjevanje 'za števcem' še vedno narašča in je precej heterogeno, odvisno od lokalnih trgov in držav: ker gre za nov trg, je še vedno odvisen od političnih vidikov in/ali subvencij. Če želimo zagotoviti, da bodo tehnologije za shranjevanje energije podale učinkovit prispevek in pri tem zavzele konkurenčen tržni pristop, se bomo morali spopasti z različnimi ovirami. Glavna ovira je odsotnost ekonomsko upravičenega poslovnega primera pri mnogih projektih shranjevanja energije. Stroški in tehnična zmogljivost tehnologij za shranjevanje postopoma ob tem sicer povečujejo njihovo izvedljivost, kar bo prispevalo k opaznemu izboljšanju poslovnega primera, kot se je to zgodilo v primeru nekaterih drugih tehnologij. Kljub temu pa bodo na kratki rok nekatere politike še vedno ovirale razvoj shranjevanja energije v EU in vzbujale negotovost glede tokov prihodkov za kritje projektnih stroškov in tveganj – a jih lahko v prihodnjih letih odpravimo,« so izpostavili avtorji študije.