Na področju učinkovite rabe energije (URE) v gospodinjstvih je od skupnih 21 milijonov evrov 10 milijonov evrov namenjenih za sofinanciranje celovite prenove stavb v okviru programa Celovite teritorialne naložbe. »Končno besedilo še usklajujemo, javno povabilo pa bomo objavili do konca leta. Denar bo mogoče črpati skoraj celotno finančno perspektivo,« je na drugem strokovnem srečanju energetskih upravljavcev Trajnostna energija lokalno, ki ga je v minuli teden v Ljubljani organiziral Borzen, dejal vodja tehnične projektne pisarne za energetsko prenovo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI) mag. Tilen Smolnikar. Ostalih 11 milijonov evrov je namenjenih odpravi energetske revščine in izvedbi demonstracijskih projektov, ki se jim bodo na ministrstvu posvetili prihodnje leto.

Za URE v javnih stavbah bo na voljo 115 milijonov evrov nepovratnih in 50 milijonov evrov povratnih sredstev. »Dodeljevala se bodo v okviru letnih razpisov za ožji javni sektor, širši javni sektor in občine. Na tem področju vzpostavljamo finančne instrumente, ki bodo na voljo v letu 2017,« pravi Tilen Smolnikar.

Povabilo za ožji javni sektor je bilo objavljeno že julija 2016. Prvi rok za prijavo je bil 1. avgust 2016, naslednji je 21. november 2016. Sredstva se bodo črpala v letu 2017 in 2018. Za prvo povabilo je na voljo 4,5 milijona evrov sredstev, višina sofinanciranja pa je omejena na 40 %. »Ta razpis in še nekatere druge bomo objavljali vsako leto posebej v omejenem znesku. Računamo, da naj bi bili prihodnje leto objavljeni že februarja in nato vsako leto v začetku leta,« je pojasnil predstavnik MzI.
Prav tako julija je bilo objavljeno tudi povabilo za širši javni sektor. Rok za prijave je bil 1. september 2016, naslednji rok je 21. november 2016. Črpanje sredstev bo mogoče v letu 2017 in 2018, na voljo pa bo 9,9 milijona evrov. Višina sofinanciranja je omejena na 40 %.

Tako na povabilo za ožji javni sektor kot na povabilo za širši javni sektor so vloge že prispele in jih na MzI že obravnavajo. »Prve potrditve pričakujemo že v tem mesecu,« pravi Smolnikar.
V začetku septembra pa je bil objavljen razpis za občine. Rok za prijavo na ta razpis je 12. december letos, črpanje sredstev pa je predvideno v letih 2017 in 2018. Višina sofinanciranja je omejena na 40 %.

»Ena od novosti črpanja sredstev v novi finančni perspektivi je ta, da smo morali javni sektor razdeliti na ožji in širši. Razlog je direktiva o učinkoviti rabi energije, ki določa obveznost za prenovo stavb ožjega javnega sektorja,« je pojasnil Smolnikar. Poleg tega v tej finančni perspektivi na MzI ne podpirajo več posameznih ukrepov URE, ampak le celovite energetske prenove. »Velika novost pri izračunu višine sofinanciranja je tudi ta, da se v tej finančni perspektivi prihranki obravnavajo kot neto prihodki same operacije, tako da je za višino sofinanciranja nujen izračun finančne vrzeli,« našteje Smolnikar. Poleg tega uvajajo energetsko pogodbeništvo, nova stvar pa so tudi finančni instrumenti, ki se bodo uporabljali v letu 2017. »Načrtuje se, da v naslednji finančni perspektivi, torej po letu 2023, ne bo več nepovratnih sredstev, ampak bo vse financiranje potekalo preko finančnih instrumentov,« napoveduje Smolnikar in doda, da je pri razpisu za občine še ena novost, in sicer predhodna izbira izvajalca oziroma pogodbenika za prijavo na razpis za sofinanciranje.

In kakšni so pogoji za prijavo na razpise za energetsko prenovo stavb? »Veliko novega ni,« pravi Smolnikar. Prav tako kot doslej mora biti urejeno lastništvo in upravljanje, določiti je treba kazalnike energetske učinkovitosti, izdelana mora biti investicijska dokumentacija. Novost pa je preizkus primernosti javno-zasebnega partnerstva. Torej pred prijavo je treba izvesti test javno-zasebnega partnerstva. Glede na to, kakšne rezultate dobimo na podlagi ocene upravičenosti, se v nadaljevanju postopek razlikuje. Če se bo projekt izvajal v javno-zasebnem partnerstvu, potem projekta za izvedbo (PZI) ni treba izdelati, ker ga izdela pogodbenik. Če pa projekt poteka po klasičnem javnem naročanju, pa je treba izdelati tudi PZI,« pojasni Smolnikar.

Kot že omenjeno, ima MzI za URE v javnih stavbah poleg nepovratnih sredstev na voljo tudi 50 milijonov evrov povratnih sredstev. »Imamo tri možnosti plasiranja tega denarja. Prva so posojila javnim in zasebnim lastnikom, druga so inštrumenti za porazdelitev tveganja oziroma garancijske sheme in tretja je lastniško financiranje ESCO podjetij,« je dejal Smolnikar in dodal, da so s pomočjo analize ugotoviti, da so najbolj potrebna posojila javnim in zasebnim lastnikom, zato bodo večino sredstev usmerili v to.