Svet EU je nedavno potrdil reformo, ki naj bi okrepila sistem EU za trgovanje z emisijami (EU ETS) in prinesla kar nekaj sprememb na trg emisij. In kaj pravijo na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) glede sprememb, ki jih prinaša reforma za slovenska podjetja, ki so vključena v trgovanje z emisijskimi kuponi?

V EU ETS je trenutno v Sloveniji vključenih 46 upravljavcev naprav. »Doslej je imela večina podjetij v Sloveniji v EU ETS doslej zgolj finančno korist, ki je izhajala iz presežka emisijskih pravic iz dosedanjih obdobij ter oprostitve plačila CO₂ dajatve. Sprememba direktive za našo industrijo pomeni, da ima v naslednjih letih še zadnjo možnost, da izpelje tiste naložbe, ki bodo zagotavljale večjo tehnološko učinkovitost ter s tem manj emisij na enoto proizvoda,« pravijo na ministrstvu. »Tista podjetja, ki bodo to storila, bodo imela po letu 2021 manjše breme iz naslova EU ETS, s čimer se bo njihov strošek zmanjšal. Poudariti pa je treba tudi, da so vsa podjetja v EU v EU ETS obravnavana enakovredno, zato ne gre za dodatno zmanjšanje konkurenčnosti slovenskih podjetij v primerjavi z drugimi podjetji v EU,« pravijo na okoljskem ministrstvu.

Spomnimo, Evropski svet je oktobra 2014 sprejel dogovor o okviru podnebne in energetske politike do leta 2030 ter potrdil zavezujoči cilj, da EU do leta 2030 doseže vsaj 40 % zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v primerjavi z letom 2005. »K uresničevanju zmanjšanja emisij toplogrednih plinov bi morali prispevati vsi gospodarski sektorji, cilj pa se bi na stroškovno najučinkovitejši način dosegel s sistemom EU ETS, s katerim bi se do leta 2030 doseglo 43 % zmanjšanje glede na ravni iz leta 2005. Sprejetje direktive Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi Direktive za krepitev stroškovno učinkovitega zmanjšanja emisij in nizkoogljičnih naložb predstavlja prvi korak pri uresničevanju tega cilja,« pojasnijo na MOP.

Sprememba direktive je, pravijo na ministrstvu, potekala v smeri krepitve sistema EU ETS in je upoštevala ravnovesje med zmanjševanjem emisij, zagotavljanjem mednarodne konkurenčnosti industrije, za katero obstaja tveganje premestitve emisij CO₂ (status »carbon leakage«), in zmanjševanjem administrativnih bremen držav članic.

 »Sprememba direktive med drugim prinaša spremembo linearnega faktorja iz 1,74 % na 2,2 % od leta 2021 naprej, nadaljevanje brezplačne dodelitve emisijskih pravic, podporo za nizkoogljične inovacije ter porazdelitev emisijskih pravic, ki se prodajo na dražbi, izražen kot odstotek v direktivi, da se okrepi gotovost načrtovanja v zvezi z naložbenimi odločitvami, izboljša preglednost ter poenostavita celotni sistem in njegova razumljivost,« naštejejo.

Dodajo, da bodo glavne dolgoročne spodbude v okviru novega inovacijskega sklada namenjene zajemanju in shranjevanju CO₂, novim tehnologijam obnovljivih virov energije in pomembnim inovacijam na področju nizkoogljičnih tehnologij in procesov, vključno z okoljsko varnimi zajemanjem in uporabo CO₂.

»Linearni faktor zagotavlja, da se bo hitrost letnega zmanjšanja skupne količine emisijskih pravic (»zgornja meja«) povečala, s čimer se bo do leta 2030 doseglo 43 % skupno zmanjšanje emisij v okviru EU ETS. Dodatno znižanje, ki je v tem primeru potrebno, bi ob predpostavki enakega trenutnega obsega emisijskih pravic slovenski industriji predstavljal strošek, ki bo v obdobju 2021-2030 postopoma naraščal in bo v celoti bremenil tista podjetja, ki so vključena v EU ETS,« še pojasnijo na okoljskem ministrstvu.