Lokalne skupnosti odlikuje solidarnost in stik z naravo. Kot družba živimo že krepko svojih meja, zato je pomembno uravnotežiti finančne možnosti, gospodarski razvoj in trajnostni pristop. Ker želijo storiti samozavesten korak naprej pri izgradnji gibanja naprednih slovenskih občin, »upe polagamo v lokalne skupnosti, ki kažejo potencial za spopadanje s trajnostnimi izzivi«, je na posvetu Napredne občine Slovenije: lokalnim skupnostim prijazni proračuni, ki je sredi septembra potekal v organizaciji Umanotere v sodelovanju s Skupnostjo občin Slovenije (SOS) v Ljubljani, dejala direktorica Umanotere Gaja Brecelj.

Renata Karba, vodja projektov pri Umanoteri, je na posvetu dejala, da ni več vprašanje, kako rasti, ampak kako obstati. »V nekaj desetletjih se bodo stvari postavile na svoje mesto – na tak ali drugačen način,« pravi. Med koraki v pravo smer je omenila sprejem Pariškega sporazuma ter Agende 2030 s cilji trajnostnega razvoja. V boju proti podnebnim spremembam so pomembni finančni ukrepi, posebno vlogo pa imajo lokalne skupnosti, saj so bolj okretne kot večje skupnosti. »V občinah je pametno zasnovan proračun tak, ki ne omogoča le, da lokalna skupnost pokaže medgeneracijsko odgovornost, ampak poskrbi za napredek, kakovostna delovna mesta, postane privlačna destinacija za življenje, investiranje in obiske,« je poudarila.

Pri proračunski strategiji za izvajanje trajnostnih politik je izpostavila pomen:

• prihodkov, ki jih je treba zbrati več in na boljši način,
• stroškov, ki jih je treba porabiti manj in bolje.

K ciljem in rezultatom usmerjeni proračun oziroma zeleno proračunsko reformo (projekt »P3) je ob tem predstavil državni sekretar na ministrstvu za finance (MF) Tilen Božič. Sedaj, v fazi proračunske konsolidacije, je po njegovem primeren čas za »ozelenitev« proračuna, saj bomo »brez razmisleka težko šli naprej«. Cilj je zagotoviti pregleden način potrošnje, saj denar prispevajo državljani in je treba paziti, kako ga potrošimo. Poudaril je tudi, da mora tisti, ki sprejema odločitve, imeti na voljo vse možne podatke, na osnovi česar se sploh lahko odloča.

Sven Schade, politični pomočnik na generalnem direktoratu za okolje pri Evropski komisiji, je izpostavil integrirani pristop, ko morajo omrežja mest upoštevati celo vrsto zadev – od priseljevanja do naravnih danosti. Trendi so takšni: prehod na nizkoogljično družbo, krožno gospodarstvo, spopadanje z demografskimi spremembami – vključno z migracijami. 

»Obstaja velika naložbena vrzel, ker tega prehoda ne moremo financirati samo s subvencijami. Nekateri projekti tudi niso primerni za financiranje s strani bank. Moramo se umakniti od dodeljevanja sredstev do finančnih instrumentov. Ti so takšni, ki sodelujejo z bančnim sektorjem. Banke same predlagajo projekte, primerne za naložbe. Morda so prihodki pri tovrstnih projektih nizki, so pa varni, izpostavljena je trajnost,« je poudaril in dodal, da vse institucije razmišljajo o tem, kako naj sistem financiranja postane okolju prijazen.

»Val bi lahko ujeli,« je poudaril in izpostavil primere Švedske, Estonije, Finske. Velika podjetja se zavedajo, da bodo, če bodo investirala samo v jedrsko energijo in premog, izgubila ugled. Občine pa so tiste, ki lahko bolj pritegnejo in povežejo ljudi, zato je kot dober primer izpostavil primer finske občine Jyväskylä, ki je naredila dolgoročni »moder« načrt na področju obnovljivih virov (OVE), trajnostnega prevoza, ravnanja z odpadki, zdrave hrane, dragocene vode, trajnostne skupnosti. Izpostavil je tudi pomen eksperimentiranja pri določenih projektih, ko poskusiš s čim novim in vidiš, ali deluje.