Da bi dosegli popolno razogljičenje, ob tem pa uspešno zadovoljili naraščajočim potrebam po električni energiji zaradi obsežnejše elektrifikacije, bodo potrebna večja vlaganja v obnovljive energije in infrastrukturo, v drugem delu svoje študije z naslovom Decarbonisation Pathways (Poti do razogljičenja) ugotavlja Združenje Eurelectric, ki zastopa skupne interese evropskih energetskih podjetij.

Kot je navedeno v prvem delu študije Decarbonisation Pathways, ki je bil predstavljen v začetku junija, bo potrebno do leta 2050 elektrificirati vsaj 60 % evropskega gospodarstva, če želimo zmanjšati izpuste ogljika za 95 % glede na vrednosti iz leta 1990. 

V drugem delu študije je navedeno, da naj bi bilo potrebno za razogljičenje elektroenergetskega sektorja ter drugih področij evropskega gospodarstva, kot so transport, gradbeništvo in industrija, na letni ravni investirati v povprečju od 89 do 111 milijard evrov. »Investicije bodo potrebne tudi, če želimo utrditi elektroenergetske omrežne povezave v Evropi in okrepiti distribucijska omrežja,« so povedali pri združenju Eurelectric.

Študija kaže, da bodo kljub intenzivni krepitvi investicij skupni stroški oskrbe z električno energijo v popolnoma razogljičenem sistemu nižji, kot je bilo ocenjeno, in sicer zaradi trenda pospešenega upadanja stroškov obnovljivih tehnologij. Do leta 2045 naj bi cene električne energije na veleprodajnem trgu dosegle 70-75 EUR/ MWh, kar je bistveno nižje od vseh obstoječih ocen, kot je na primer 105 EUR/MWh, ki jo predvideva Evropska komisija.

»Obnovljive energije so vse bolj stroškovno učinkovite, njihov razvoj in uvedba pa enostavnejša, zaradi česar imajo ključno vlogo pri energetski tranziciji. Transformacija zahteva spremembo v energetski mešanici elektroenergetskega sektorja, kar je mogoče doseči z uvedbo predvidljivih regulatornih okvirov in jasnih dolgoročnih cenovnih signalov, ki bi odprli pot potrebnemu zasebnemu kapitalu,« je povedal Francesco Starace, predsednik združenja Eurelectric in prvi mož družbe Enel. 

Rastoči delež obnovljivih energij v energetski mešanici EU bo zahteval večjo prilagodljivost sistema, kar bo poleg povečanja skladiščnih kapacitet in prilagajanja odjema s strani odjemalcev vključevalo tudi izgradnjo povezav ter okrepitev in digitalizacijo distribucijskih omrežij, dodajajo pri združenju Eurelectric. Poleg tega bo potrebno ohraniti določeno število konvencionalnih rezervnih elektrarn, ki bodo zagotavljale večjo zanesljivost bolj variabilnega elektroenergetskega sistema. 

Pospeševanje energetske tranzicije zahteva nove oblike družbenega sodelovanja, ki bo pospešilo elektrifikacijo ostalih sektorjev in jih bolj aktivno vključilo v vzpostavljanje ravnovesja znotraj sistema. Poleg tega bo povezovanje z raznimi organi in potrošniki ključnega pomena pri vzpostavljanju povpraševanja in javnega odobravanja nizkoogljičnih rešitev. 

Študija kaže, da je vsaka evropska država zastavila svojo pot in določila zahteve glede investicij za dosego popolnega razogljičenja zaradi razlikujočih se energetskih mešanic in razpoložljivih virov. Za pravično energetsko tranzicijo v tistih državah članicah EU, kjer so izhodišča bolj majava, bo potrebno zagotoviti, da so ključne tehnologije, ki omogočajo tranzicijo, na voljo na trgu in da se državam dodeli namenska evropska sredstva.   

»Pri taki hitrosti in obsegu bo transformacija zahtevala medsektorsko sodelovanje novih razsežnosti, javno odobravanje in vključevanje potrošnikov,« je povedal Kristian Ruby, generalni sekretar združenja Eurelectric.