Dolgoročna strategija Slovenije za spodbujanje naložb energetske prenove stavb (DS SNEPS) predvideva številne cilje, za katere bomo potrebovali okoli 6,7 milijarde evrov, napovedujejo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Dolgoročni cilj strategije do leta 2050 je skoraj brezogljična raba energije na področju stavb, strategija pa predvideva, da bodo do leta 2030 naložbe v energetsko obnovo znašale med 350 in 450 milijoni evrov letno, od tega 300 milijonov evrov v stanovanjskem sektorju in 100 milijonov v storitvenem sektorju.

Za zasebni sektor bo za energetsko učinkovitost poslovnih stavb na voljo 71 milijonov evrov, v javnem sektorju 415 milijonov evrov, od tega 115 milijonov evrov nepovratnih sredstev in 50 milijonov povratnih sredstev iz kohezijske politike. Ostala sredstva bomo morali zagotoviti z vključitvijo poslovnih bank ter zasebnega sektorja v obliki energetskega podjetništva, in proračuna, pravijo na MzI.

Izhodiščni energetski fond za prenovo je ocenjen na 98 milijonov kvadratnih metrov (m²) površin, od katerih stanovanjski sektor predstavlja 71 odstotkov, zasebni storitveni sektor 18 odstotkov, javni sektor pa 11 odstotkov. Potencial za celovito energetsko prenovo je ocenjen na 34 odstotkov pri nestanovanjskih stavbah in do okoli 40 odstotkov pri stanovanjskih in javnih stavbah.

Z obnovo stavb, kjer porabimo tretjino vse energije, bomo zmanjšali tudi izpuste ogljikovega dioksida, naložbe v energetsko učinkovitost stavb pa prinašajo tudi pomembne ekonomske, družbene in okoljske koristi. Povečanje obsega naložb bo neposredno vplivalo na zaposlenost, po načrtih ministrstva naj bi generiralo kar med 3.000 in 4.600 novih delovnih mest, emisije CO₂ pa naj bi do leta 2020 zmanjšali za 60 odstotkov glede na leto 2005. Za odstotek naj bi se povečal tudi bruto domači proizvod (BDP).