Mesta so fleksibilnejša in odzivnejša od državnega aparata, zato morajo biti tudi ambicioznejša, kar zadeva zasledovanje cilja podnebne nevtralnosti, a potrebujejo obenem podporo države, je na dogodku Združenja mestnih občin o mehanizmih in podporah občinam na poti k podnebni nevtralnosti uvodoma povedal Matjaž Rakovec, predsednik združenja. Ambicijo postati podnebno nevtralno mesto je nedavno izrazilo osem slovenskih mest, od tega pet mestnih občin. Evropska komisija bo izbrana mesta iz vseh držav članic EU v okviru Misije EU za podnebno nevtralna in pametna mesta naznanila letos spomladi, je povedala Romana Jordan z Instituta Jožef Stefan (IJS) in nekdanja članica odbora misije. - Končali smo s pogajanji, sedaj se moramo lotiti dejanj, pri čemer so mesta najbolj aktivni igralci, je bilo slišati tekom dogodka. Jeseni letos bo pripravljena tudi ocena ranljivosti slovenskih občin.

Zavedanje o nujnosti izvajanja ukrepov in investicij, ki pripomorejo k zaviranju podnebnih sprememb, slovenska mesta izkazujejo tudi s številčno podporo Konvenciji županov za podnebne spremembe in energijo. Nekatere mestne občine so nedavno stopile korak naprej in se prijavile na Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta, je pojasnil Rakovec, ki upa, da bodo te občine ob podpori EU proaktivno delovanje v smeri podnebne nevtralnosti razširile na vse občine.

Občine po njegovih besedah vplivajo tako na gospodarstvo kot navade občanov, od državnih institucij pa Rakovec pričakuje večjo sistemsko podporo.

Kot je povedala Jordanova, je cilj omenjene misije, ki je bila oblikovana v okviru programa Obzorje 2020, da 100 mest širom EU do leta 2030 doseže podnebno nevtralnost in k temu cilju do 2050 z zgledom pomaga vsem preostalim. Na misijo se je po njenem pojasnilu prijavilo 377 mest iz vseh držav EU, od tega osem slovenskih. 

Izbrana mesta bodo morala izkazati ambicioznost, Evropska komisija pa bo pri izbiri pozorna tudi na geografsko uravnoteženje, da bo pokrita celotna EU, je pojasnila Jordanova in dodala, da bo Komisija izbrana mesta oznanila še spomladi letos. 

Vodja misije in namestnik generalnega direktorja DG MOVE pri Evropski komisiji Matthew Baldwin je k temu dodal, da so mesta na prvi bojni liniji za implementiranje ukrepov za doseganje podnebne nevtralnosti. 

Pri spopadanju s podnebnimi spremembami in zasledovanju podnebne nevtralnosti pa je treba upoštevati ne le nacionalne posebnosti, temveč tudi posamezna specifična izhodišča in lokalni kontekst, je pristavil Pedro Bizarro z urada Konvencije županov za podnebne spremembe in energijo. 

Konvencija županov, ki je bila ustanovljena leta 2008, je po njegovih besedah največje gibanje mest na svetu na področju podnebnih sprememb in energije, podpisnikov pa je že blizu 11 tisoč.

Jeseni letos bo medtem po besedah Barbare Simonič z oddelka za podnebne spremembe na ministrstvu za okolje in prostor (MOP) pripravljena tudi ocena ranljivosti slovenskih občin. Kot je poudarila, se je v Sloveniji temperatura v obdobju od 1961-2011 dvignila za 1,7 stopinje Celzija in za 2 stopinji Celzija do danes. To pomeni, da se Slovenija segreva hitreje od evropskega povprečja, je dejala in opozorila na pomembnost prilagajanja podnebnim spremembam. 

Čeprav potekajo pogajanja na državni ravni, bo treba delo za doseganje podnebno-energetskih ciljev opraviti na lokalnem nivoju, toda ambicioznost zahteva podporo, je dejala Eva Romih z mestne občine Kranj, ki se je poleg Ljubljane, Velenja, Maribora in Nove Gorice prijavila na Misijo EU za podnebno nevtralna in pametna mesta.

Mesta v Sloveniji za doseganje podnebne nevtralnosti potrebujejo podporo države, kar vključuje strokovno in finančno podporo, je pojasnila.

Za spodbujanje mest k podnebni nevtralnosti in s tem doseganje ciljev zelenega dogovora pa je na voljo še Sporazum o zelenih mestih (Green City Accord), ki je bil uveden leta 2020. Pri sporazumu gre za gibanje evropskih mest, ki se s podpisom zavežejo k varovanju okolja, je pojasnila Elisa Decourcelle iz Sveta evropskih občin in regij - Council of European Municipalities and Regions, CEMR. K sporazumu se sicer še ni priključilo nobeno slovensko mesto.

S podpisom sporazuma, ki je odprt za vsa mesta EU in katerega cilj je čistejši zrak, manj onesnaženja s hrupom in večja izraba krožnega gospodarstva, se mestni voditelji po njenem pojasnilu strinjajo za sprejem nadaljnjih ukrepov, da bodo njihova mesta bolj zelena, čistejša in bolj zdrava.