V družbi Merkur načrtujejo, da bodo do leta 2025 zmanjšali odjem električne energije iz omrežja za 45 odstotkov. To nameravajo doseči s postavitvijo sončnih elektrarn na strehe 15 trgovskih centrov (na treh so že nameščene), obenem bodo v vseh svojih trgovskih centrih zamenjali obstoječo razsvetljavo z LED, kar so že storili v dveh, v načrtu je tudi zamenjava prezračevalno-ogrevalne in hladilne naprave v osmih trgovskih centrih. Uvesti pa nameravajo tudi sistem za energetsko upravljanje, s katerim bo možno spremljati učinkovitost tako izvedenih investicijskih ukrepov kot tudi rekonfiguracije delovanja nekaterih naprav, so dejali.

Na strehi Merkurjevega trgovskega centra Primskovo tako že od leta 2012 deluje sončna elektrarna, ki so jo leta 2015 priklopili na interno omrežje, kar pomeni, da je vsa proizvedena elektrika namenjena neposredno za potrebe centra. »S tem smo v preteklih letih dosegli na letni ravni 40-odstotno samooskrbo z električno energijo iz sončne elektrarne na strehi objekta,« je povedal Miha Rihar, direktor za energetsko transformacijo v družbi Merkur trgovina.

Nazivna moč te sončne elektrarne je 408 kWp, letna proizvodnja znaša 428.400 kWh električne energije, kar zadošča za oskrbo 136 gospodinjstev. Ker gre za zelen energetski vir, so po Riharjevih navedbah zmanjšali emisije za 214.200 ton. 

»Glede na dosedanje pozitivne izkušnje razmišljamo o postavitvi dodatnih sončnih elektrarn tudi na nekaterih drugih strehah trgovskih centrov, ki so za to primerni,« je še pripomnil.

V trgovskem centru v Kranju so obenem vgradili tudi sistem baterijskih hranilnikov z namenom razbremenitve omrežja (nižanje konične moči odjema) in s tem povezanim doseganjem prihrankov. Naložba bi se lahko po sogovornikovih besedah povrnila v 10 letih, odvisno od namena uporabe in specifike odjemalca.

Obenem pričakujejo, da bodo s pomočjo sistema baterijskih hranilnikov dosegli stopnjo samooskrbnosti med 50 in 55 odstotki. »Prvi rezultati so spodbudni, saj smo spomladi ob vklopu te funkcionalnosti kljub pretežno oblačnemu in deževnemu vremenu zvišali svojo samooskrbnost s pomočjo hranilnikov za 5 odstotkov,« je dejal Rihar.

»Za primer - v aprilu je bila naša stopnja samooskrbnosti 52 odstotkov, ob sončnih dneh dosežemo celo 75-odstotno samooskrbnost (torej porabljena energija neposredno iz lastne proizvodnje). Če pa primerjamo skupno porabljeno energijo in skupno proizvedeno energijo v zadnjem mesecu (torej, če upoštevamo tudi tisto energijo, ki je bila oddana v omrežje), pa je bilo v aprilu proizvedene 73 odstotkov porabljene energije (porabili smo je 48,9 MWh, proizvedenih pa je bilo 35,7 MWh),« nam je pojasnil Rihar.

Preučujejo pa tudi možnost, da bi v celoti odstranili dizelske agregate, ki jih imajo za primere izpada napajanja iz omrežja povsod nameščene iz varnostnih razlogov. »S tem bi lahko dosegli še dodatne prihranke,« je še povedal Rihar.