Še nedolgo nazaj si ni bilo mogoče zamisliti, da bi vodilni ponudniki avtomobilov v Sloveniji v svojih oglaševalskih kampanjah izpostavljali električno mobilnost. Danes jo, ugotavljajo na ministrstvu za infrastrukturo. Trenutno stanje na področju električne mobilnosti zato ocenjujejo kot »trenutek dokončnega preboja«. Preverili smo, ali smo res le korak od širše uporabe električnih vozil, kakšna je ponudba na trgu, kaj se dogaja na področju infrastrukture, pa tudi, ali in zakaj se nam električni avto izplača kupiti in koliko nas bo to stalo. Preberite, kaj smo ugotovili. 

»Upam si trditi, da se je slovenski trg električne mobilnosti začel razvijati šele letošnjo pomlad,« pravi Željko Purgar, svetovalec za električno mobilnost CONOT in koordinator sekcije Trajnostna mobilnost Centra energetskih rešitev. Takrat so namreč nanj vstopili trije večji ponudniki – Renault, BMW in Porsche z blagovno znamko Volkswagen – z organizirano, izšolano in opremljeno prodajno servisno mrežo za prodajo in servisiranje električnih vozil pa tudi z dolgoročnimi prodajnimi načrti. »Ko enkrat vložiš v prodajno mrežo, poti nazaj več ni,« je prepričan Purgar.

Omenjene tri znamke so tudi blagovne znamke širših industrijskih skupin, ki najbolje sodelujejo s slovensko in evropsko dobaviteljsko verigo, ugotavljajo na infrastrukturnem ministrstvu. Dodajajo, da so na trgu prisotne tudi nekatere druge blagovne znamke, a bolj pasivno. Vse pogosteje pa je mogoče električni avto tudi najeti. »Seveda je slovenski trg del širšega evropskega in globalnega trga, kar pomeni, da posamezniki lahko tudi v tujini kupijo električni avtomobil, ki ga ni v redni ponudbi proizvajalca v Sloveniji. Na primer avtomobile blagovnih znamk, kot sta Nissan in Tesla,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI).

Kupovali bomo storitev e-mobilnosti

A Tesla je najbrž za tiste, ki se jim stanje na bančnem računu ne izpisuje vsaj v šestmestnih številkah, zunaj dosega. Precej bolj dosegljivi so avtomobili, ki jih najdemo na našem trgu. »Cenovno jih lahko razdelimo v dve skupini,« pravi Purgar. »V prvi so električni avtomobili od 15.000 do 25.000 evrov, v drugi pa tisti, ki stanejo od 35.000 do 40.000 evrov,« pojasni. »Cena je za to, kar avto danes nudi, morda res previsoka, a v tistem trenutku, ko bo mogoče kupiti storitev e-mobilnosti, bo taka cena povsem upravičena,« pravi Purgar. 

Toda kaj pomeni storitev e-mobilnosti? Če bi na primer mestne občine sprejele odlok, da lahko z električnim vozilom brezplačno parkiramo kjerkoli v mestu, bi ta dodatna ugodnost k nakupu spodbudila tiste, ki imajo denar, pa se v tem trenutku za nakup električnega vozila ne odločijo. V takem primeru kupec ne bi kupil zgolj avtomobila, ampak storitev e-mobilnosti. »Prav ta preskok pa je tisto, kar potrebujemo. In to ne le pri kupcih, ampak v širši družbi,« razmišlja Purgar.

Tudi državni sekretar na MzI Dejan Herenda je nedavno poudaril, da »je pomembno, da se v zgodbo trajnostne mobilnosti vključijo tudi delodajalci, mesta in država. »Ta zgodba zahteva širši družbeni konsenz,« je prepričan.

Brez hrupa in izpustov

Zakaj kupiti električni avtomobil? Kaj nakup prinese posamezniku, ki se zanj odloči, in kaj vse večji nakup električnih avtomobilov pomeni za državo? 

Če vas kljub temu, da trenutno še ne morete kupiti storitve e-mobilnosti, nakup električnega avtomobila mika, je razlogov, ki to odločitev podpirajo, kar nekaj. Eden od njih je želja po vozilu, ki ne povzroča hrupa in izpustov. Veliko šteje tudi ozaveščenost ter osebno prepričanje ter odgovoren odnos do okoljskih in podnebnih težav pa tudi do težav, povezanih z energetsko neodvisnostjo in ohranjanjem virov, pa tudi to, da je izkoristek električnega motorja štirikrat boljši od izkoristka motorja z notranjim izgorevanjem, pravijo na infrastrukturnem ministrstvu. »Glede na okoliščine uporabe in vrste vozila lahko posameznik z uporabo električnega vozila že danes doseže tudi finančne prihranke,« trdijo.

»Električna mobilnost je edina, s pomočjo katere lahko zagotovimo brezogljično mobilnost in celo energetsko samooskrbo,« dodaja Željko Purgar. »Če bi na svoji hiši namestili sončno elektrarno, ki bi jo uporabljali tudi za polnjenje električnega avtomobila, ne bi obremenjevali omrežja in ustvarjali izpustov. To lahko poleg z električnim avtomobilom zagotovimo le še s kolesom,« trdi Purgar.

Koristimo tudi državi

Naš nakup električnega avtomobila pa bo koristil tudi državi, saj ji bo pomagal znižati izpuste ogljikovega dioksida. Poglejmo primer. »Če uporabnik avtomobila na leto prevozi 30.000 kilometrov, ob povprečni porabi goriva sedem litrov na 100 kilometrov, porabi za to 21 gigavatnih ur (GWh) energije. V enem litru goriva je namreč 10 kilovatnih ur (kWh) energije. Za enak obseg voženj z električnim avtomobilom, ob upoštevanju sorazmerno velike porabe energije v vsakdanjem prometu, na primer 20 kWh/100 km, pa znaša letna poraba energije za mobilnost le šest GWh. Prihranek je torej izjemen. Ob tem znaša povprečni, neposredni izpust CO2 avtomobila s porabo 7 l/100 km, okrog 180 g CO2/km.

Posredni izpust električnega avtomobila, ob upoštevanju tretjinskega deleža elektrike z ogljičnim odtisom v slovenskem omrežju, pa znaša ob navedeni porabi energije manj kot 60 g CO2/km,« navajajo na ministrstvu. »Če uporabnik polni avtomobil na primer na polnilnicah Elektra Ljubljane, ki zagotavlja zanje samo elektriko iz obnovljivih virov, je izpust CO2 ničeln. Toliko bolj, če polni baterije električnega avtomobila s pomočjo sončne elektrarne na domači strehi. Za doseganje okoljskih, podnebnih ciljev in ciljev, povezanih z zagotavljanjem energetske neodvisnosti, je torej električna mobilnost za državo izjemnega pomena,« dodajajo.