V Elektru Ljubljana za zdaj s prožnostjo rešujejo preobremenitve na nizkonapetostnem omrežju, v prihodnosti pa nameravajo vključiti tudi večja podjetja, ki bodo pripravljena prilagajati svojo porabo glede na razmere v omrežju, so povedali ob lansiranju nove storitve za uporabnike toplotnih črpalk ali električnih peči, ki naslavlja prožnost. V Elesu medtem delajo na platformi za širšo integracijo prožnosti iz naslova pametnega polnjenja. Predvidevajo, da bo leta 2030 prožnost iz pametnega, prilagodljivega polnjenja že pomenila znaten odstotek storitve prožnosti.
Ljubljanska elektrodistribucija sicer uspešno znižuje obremenitev na eni od transformatorskih postaj v Škofljici že tri leta (v projektu sodeluje tudi GEN-I, op. a.). V primeru transformatorske postaje na Škofljici je nazivna moč prožnosti 20 kW. Glede na razmere pa je ta moč lahko tudi do 50 kW, kar predstavlja 20 odstotkov nazivne moči vgrajenega transformatorja, so pojasnili in dodali, da prožnost običajno aktivirajo v večernih urah, ko se poveča obremenitev omrežja.
Prožnost trenutno ponuja 17 uporabnikov, ki se ogrevajo s toplotnimi črpalkami. Vsi imajo sklenjen dogovor z agregatorjem, ki združi prožnost večjih merilnih mest in jo ponudi elektrooperaterju. »Verjamemo, da bo tudi v prihodnosti agregator odigral pomembno vlogo,« poudarjajo v Elektru Ljubljana.
»Na podlagi pozitivnih rezultatov smo razvili sistem, ki omogoča, da se lahko vsak uporabnik omrežja registrira kot ponudnik prožnosti na svojem merilnem mestu. V kolikor se pojavi potreba po prožnosti, uporabnike obvestimo in le ti lahko oddajo ponudbo,« so pojasnili načelo delovanja nove storitve.
Če bo odjemalec ponudil dovolj nizko ceno na avkciji, bo z Elektrom Ljubljana podpisal pogodbo o nudenju storitve. Na podlagi pogodbe bo vsake tri mesece prejel plačilo. Če pa bo ponudnik pravna oseba, pa bo ponudnik storitve izdal račun, ki ga bo Elektro Ljubljana plačal, so še dodali. Njihova ciljna skupina za to storitev prožnosti so za zdaj gospodinjski odjemalci.
Na vprašanje, kakšen potencial na področju prožnosti vidijo, so iz Elektra Ljubljana odgovorili, da bo ta znan v prihodnjih mesecih, predvsem v naslednji ogrevalni sezoni.
»Ker rešujemo lokalne preobremenitve, bodo vrednosti omejene, saj za reševanje preobremenitev nizkonapetostnega omrežja ene transformatorske postaje ne moremo uporabiti prožnost na drugi transformatorski postaji, kot je v primeru Elesa in sistemskih storitev. Za nas je zelo pomembna lokacija merilnega mesta, ki ponuja prožnost.«
Prav tako pomembno pa je tudi, da s prožnostjo zamikajo investicije v omrežje za kakšno leto. »Vložek v obstoječe omrežje je odvisen od konične obremenitve, ki pa se lahko rešuje s prožnostjo.«
Čeprav za zdaj operirajo s prožnostjo le na nizkonapetostnem nivoju – večja podjetja so namreč priključena na srednjenapetostni nivo, a je njihov cilj, da bi jih v prihodnje prav tako vključili v prožnostne storitve – je Elektro Ljubljana pred leti že imel izkušnje z zbiranjem prožnosti velikih odjemalcev in ponujanjem le te Elesu.
A kot se je izkazalo, industrijski odjemalci svoje porabe ne prilagajajo radi, saj morajo temu primerno prilagoditi delovni (proizvodni) proces, pojasnjujejo v Elektru Ljubljana.
V Elesu pa v povezavi z nudenjem prožnostnih storitev spomnili na javno demonstracijo izvedbe prožnosti iz polnjenja električnih vozil v letu 2020 - v sodelovanju s Telekomom Slovenija in družbo NGEN. Trenutno pa delajo na platformi za širšo integracijo prožnosti iz naslova pametnega polnjenja, so povedali v sistemskem operaterju prenosnega elektroenergetskega omrežja. Sorazmerno nizko število električnih vozil še namreč ne omogoča komercialno zanimivih produktov prožnosti, pravijo.
»Predvidevamo, da bo 2030 prožnost iz pametnega, prilagodljivega polnjenja že pomenila znaten odstotek storitve prožnosti. In sicer tako za izravnavo kot za razbremenitev na ravni distribucij. Vsekakor bosta rast OVE in prožnost prilagodljivega polnjenja morala iti z roko v roki.«
Povezave
Dokumenti
Povezani članki