Po oceni Fiskalnega sveta Republike Slovenije bo doseganje podnebnih in energetskih ciljev iz nacionalnega energetskega in podnebnega načrta (NEPN) v desetih letih, t.j. do leta 2030, zahtevalo približno podvojitev naporov glede na obdobje petnajstih let od leta 2005, je razvidno iz njihove analize ‘Financiranje podnebnega prehoda v Sloveniji: dosedanja gibanja in ocena prihodnjih potreb’. Doseganje podnebno-energetskih ciljev predstavlja v naslednjih letih enega največjih izzivov tudi za fiskalno politiko, poudarjajo.

Zaradi pričakovanega občutnega povečanja investicij za doseganje ciljev na področju obnovljivih virov energije (OVE) se v okviru razprave o morebitni spremembi fiskalnih pravil na ravni EU med bolj pogostimi rešitvami omenja posebno obravnavo t. i. zelenih investicij pri izračunu spoštovanja pravil, pojasnjuje Fiskalni svet RS. V tem kontekstu so v omenjeni analizi ocenili, kako velike posledice za javne finance bi lahko v obdobju do 2030 predstavljalo uresničevanje podnebno-energetskih ciljev, kot so določeni v nacionalnem energetsko podnebnem načrtu (NEPN).

Obseg investicij za doseganje podnebno-energetskih ciljev v obdobju 2016-2020 je Fiskalni svet ocenil na okoli 5 milijard evrov oziroma v povprečju okoli 2 odstotka BDP letno. 

»Za doseganje v NEPN identificiranih investicijskih potreb bo moral biti letni obseg v desetletju do 2030 v povprečju skoraj trikrat večji,« so zapisali.

Kot so še poudarili, je po njihovi oceni v obdobju 2021–2030 iz identificiranih namenskih sredstev za investicije skupaj razpoložljivih med 11,6 in 12,3 milijarde evrov. »To je v povprečju letno približno dvakrat več kot v obdobju 2016–2020.«

Pri tem pa so na osnovi ocene razpoložljivih virov pripravili tri scenarije investicijskega potenciala. 

Po najbolj verjetnem scenariju, ki predpostavlja podoben letni obseg nepovratnih spodbud Eko sklada kot trenutno, bi vrzel do potrebnih investicij znašala med 8 in 8,7 milijarde evrov. 

»To predstavlja okoli polovico povprečnega letnega obsega investicij sektorja država v obdobju 2016-2020 oziroma okoli 2 odstotka BDP letno.«

Ustrezno naslavljanje podnebno-energetskih izzivov bi po pojasnilu Fiskalnega sveta »zahtevalo boljši izkoristek razpoložljivih namenskih sredstev kot v preteklosti. To bi moralo vključevati precejšnje izboljšanje učinkovitosti in sposobnosti njihove porabe, sprejetje in dejansko izvajanje številnih novih ukrepov ter občutno krepitev institucionalnega okvira in kapacitet«.