Trajnostne koče (SustainHuts) je štiriletni evropski projekt, ki je financiran iz programa LIFE in traja do 30. junija 2020. Usmerjen je v uvajanje novih tehnologij izkoriščanja obnovljivih virov energije (OVE) in s tem zniževanje emisij CO2, ki vplivajo na neokrnjeno naravo v gorah. Energetskih posodobitev in optimizacije bo deležnih devet planinskih koč v štirih evropskih državah: v Španiji, Italiji, Romuniji in Sloveniji, za kar pa bodo opravljene temeljite analize masne in energijske bilance koč. Kako je možno prepoloviti izpuste CO2 in NOx v kočah, je bilo predstavljeno tudi na marčevski Mednarodni konferenci daljinske energetike v Portorožu.

Glavni izziv projekta Trajnostne koče je poiskati možnosti za zagotavljanje vseh energijskih potreb ‒ tako elektrike kot toplote ‒ v objektih, ki niso priklopljeni na energetsko omrežje, in to na okolju prijaznejši način oziroma tako, da se bodo v okolico sproščale manjše količine emisij CO2 in dušikovih oksidov (NOx), je na letošnji Mednarodni konferenci daljinske energetike v Portorožu povedal Boštjan Drobnič s Fakultete za strojništvo Univerze v Ljubljani.

Gorske koče so pri oskrbi z električno energijo in toploto pretežno odvisne od fosilnih goriv, kar ima lahko občuten vpliv na okolje. Večina koč se nahaja v občutljivem naravnem okolju, v primeru Pogačnikovega doma v Sloveniji tudi na zaščitenem območju Natura 2000, zato je izjemno pomembno, da tovrstne izpuste zmanjšamo, je poudaril Mitja Mori z omenjene fakultete, Drobnič pa je dodal, da je slaba dostopnost do gorskih koč zaradi prevozov s helikopterjem še dodatno obremenjujoča za okolje.

Po eni strani je namen projekta zmanjšati porabe energije, tudi v transportu, in pridobivati energijo iz obnovljivih virov energije (OVE), ki v neposredno okolico gorskih koč ne bi izpuščali nezaželenih izpustov, tudi v smislu hrupa. Nenazadnje bodo iskali možnost uporabe vodikovih tehnologij za shranjevanje energije, pridobljene iz OVE, med katerimi bodo sicer glavni viri sončna, vetrna in vodna energija. Rezultate pa bo nato možno uporabiti na drugih podobnih objektih, kot so koče in hoteli v naravnih parkih ter odročnih turističnih otokih, je še povedal Drobnič.

V študiji, opravljeni na ljubljanski Fakulteti za strojništvo, je bil ocenjen vpliv Pogačnikovega doma v Sloveniji na okolje. Ta obratuje štiri mesece v letu, za kar se porabi 3233 kWh elektrike, toplote pa 36166 kWh, je povedal Mori in dodal, da se elektriko proizvaja s fotonapetostnim sistemom ter z dizelskim in bencinskim agregatom, toploto pa s kurjavo na drva. Delovanje koče zahteva še dovoz hrane, nosilcev energije, osebja in v nekaterih primerih vode, za kar pa se uporablja žičnico na dizelski pogon. Prva ocena vseh izpustov je pokazala nekaj manj kot 5 t CO2 in skoraj 70 kg NOX v obdobju 3,5 meseca, glede na rezultate študije pa je možno izpuste zmanjšati že z osnovnimi naložbami, optimizacijo prevoza in dodatnim izobraževanjem osebja v kočah. Z naložbo v fotonapetostni sistem z močjo 5,5 kWe, ki je načrtovana v letu 2018, se bo opustila raba agregatov na fosilna goriva, zmanjšano pa bo tudi število helikopterskih prevozov za dostavo goriva. Ukrepi naj bi zmanjšali porabo goriva za eno tono na leto za vsako koči, kar pomeni za 50 do 60 odstotkov manjše izpuste CO2, izpuste NOx pa za približno 50 odstotkov, je še nanizal Mori.

Pri snovanju energetskega sistema na oddaljenih ali okoljsko občutljivih območjih je treba paziti na vse vrste onesnaževanja v vseh časovnih okvirih, je poudaril Drobnič in dodal, da je poleg izpolnitve zakonodajnih zahtev, ki strogo omejujejo to onesnaževanje, treba tudi zadostiti energijskim potrebam objektov. Na primeru gorske koče na Korošici se je kot učinkovita rešitev pokazala kombinacija fotonapetostne energije, vetrnih turbin, vodikovih tehnologij in baterij, je pojasnil Drobnič in opozoril, da sonce sicer lahko zagotovi dovolj energije za gorske koče, je pa treba to energijo tudi primerno skladiščiti. Dosedanja analiza je namreč pokazala, da se poraba in proizvodnja energije v kočah stikata samo v dveh točkah, ves ostali čas pa je med njima razmak.