Vpeljava obnovljivih virov energije se bo v Bolgariji, Srbiji, na Hrvaškem in v Sloveniji med letoma 2025 in 2050 najmanj potrojila, je povedal višji raziskovalni sodelavec pri svetovalni družbi Aurora Panos Kefalas.

V Srbiji in Bolgariji se ob tem pričakuje nekoliko večja rast, predvsem zaradi velikosti njunih sistemov ter potrebe po zaprtju in nadomeščanju številčnih premogovnih enot, je Kefalas dejal na nedavnem spletnem seminarju svetovalnega podjetja SolarPlaza.

Bolgarija bi lahko do leta 2040 popolnoma opustila premog, saj se pričakuje, da bo do leta 2030 zaprla vsaj za 1 GW zmogljivosti, s čimer bi do leta 2035 padle na 1,5 GW. Hrvaška bo svojo edino obratujočo premogovno elektrarno predvidoma zaprla leta 2033 oz. 2034, Slovenija, ki ima skoraj za 1 GW premogovnih zmogljivosti, pa naj bi do leta 2033 povsem opustila rabo premoga za proizvodnjo električne energije.

Srbija bo premog najverjetneje opustila zadnja, saj je od njega zelo odvisna, obenem pa ima več manevrskega prostora in časa, ker še ni članica EU.

Skupne zmogljivosti sončnih elektrarn na Balkanu, ki so leta 2021 znašale 1.915 MW, naj bi se do konca leta 2024 več kot podvojile na dobrih 4,5 GW, navaja SolarPlaza v pregledu, objavljenem prejšnji mesec.

»Pričakujemo, da bodo sončne elektrarne prevzele levji delež zmogljivosti, predvsem zaradi zelo hitrega zniževanja stroškov, pa tudi zaradi razmeroma lažjega [okvira] za izdajo dovoljenj,« je dejal Kefalas.

Dodal je, da se bo to rast v bližnji prihodnosti spodbujalo z državnimi subvencijami, kot so pogodbe za razliko, medtem ko bodo postali trgovski projekti z neposredno udeležbo na veleprodajnem trgu ali dolgoročnimi pogodbami o nakupu električne energije po sredini leta 2020 gonilo rasti.

»Z nadaljnjim izboljševanjem ekonomike teh projektov in zmanjševanjem finančnih tveganj bodo k razogljičenju teh gospodarstev prispevala tudi trgovska sredstva,« je dodal.

Aurorin vodja trga za jugovzhodno Evropo Evangelos Gazis je ob tem pojasnil, da so pogodbe o nakupu električne energije v jugovzhodni Evropi razmeroma nov koncept, a se zanje kljub temu zanima vse več nosilcev projektov na področju obnovljive energije.

»V Bolgariji se na primer opaža veliko povpraševanja po energiji s strani podjetij na področju metalurgije, mineralov in kemikalij. Njihov glavni interes je zavarovati se pred prihodnjimi cenovnimi stroški,« je dejal Gazis. Dodal je, da so podatkovni centri, ki so praviloma bolj kreditno sposobni in imajo veliko povpraševanje, glavni pričakovani akterji v povpraševanju na področju prihodnjih pogodb o nakupu zelene energije.

Obenem je poudaril, da se pričakuje, da bo povpraševanje podjetij in industrije po pogodbah o nakupu električne energije v Srbiji in Bolgariji precej večje kot v Sloveniji in na Hrvaškem.

»Bolgarija, ki je del EU, ima praviloma stabilnejše obete kot Srbija, a bo ta verjetno v podobni situaciji, saj je njen industrijski sektor že od nekdaj pomemben del gospodarstva, torej se bo njen trg najverjetneje razvijal podobno kot bolgarski,« je še pojasnil.