Arhiv novic

Vodik tudi v Sloveniji dobiva vse pomembnejšo vlogo

Vodik bo nujen, če bomo želeli povsem nadomestiti fosilna goriva, sta Frank Wouters, nekdanji namestnik generalnega direktorja agencije IRENA, in prof. dr. Ad van Wijk z nizozemske tehnološke univerze v Delftu (TU Delft) zapisala v nedavno objavljenem manifestu o vodiku. Čeprav gre trenutno vse v smeri elektrifikacije, sta avtorja prepričana, da evropsko električno omrežje ne zmore prenesti popolne elektrifikacije vseh sektorjev, medtem ko bi za distribucijo vodika lahko uporabili obstoječa plinska omrežja. Manifest med drugim navaja, da bi bilo mogoče do leta 2050 kar 50 odstotkov končne rabe energije v EU pokriti s pomočjo vodika. Je takšna napoved realna in uresničljiva ter kakšno prihodnost ima vodik v Sloveniji?

Avtorja manifesta sta prepričana, da bo vodik kmalu tako poceni kot plin (proizvajati naj bi ga bilo mogoče po evro za kilogram) in da bo Evropa z novimi tehnologijami postala vodilna na tem trgu. Zavedata se, da je ocena, da bi 50 odstotkov energije za končno rabo v vseh sektorjih do leta 2050 lahko zagotavljali z zelenim vodikom, ki bi ga pridobivali s pomočjo obnovljive električne energije in vode, groba in da se bo dejansko stanje razlikovalo glede na sektor in državo. Ocenjujeta pa, da je takšna napoved izvedljiva zlasti prometnem sektorju.

»Objavljeni manifest o vodiku navaja nekaj že poznanih ocen in napovedi ter utrjuje prepričanje, da je zeleni vodik zagotovo gorivo prihodnosti,« menijo v Plinovodih. Opozarjajo, da terja doseganje podnebnih ciljev, razogljičenje in vse večji delež obnovljivih virov energije (OVE) v Evropi rešitev sezonskega hranjenja presežkov, za kar so po njihovem mnenju že razpoložljiva prenosna plinovodna omrežja najboljša rešitev. »Z razrešitvijo hranjenja OVE pa so odprte vse možnosti za njihov vse večji delež pri nadomeščanju obstoječih fosilnih goriv, zato menimo, da je napoved realna in uresničljiva,« pravijo.

Bolj zadržani so v družbi ELES. »Napovedi za 30 let naprej so sila nehvaležne. V tem primeru gre za optimistično napoved oziroma pričakovanje, saj gre večina napovedi bolj v smeri, da bo leta 2050 delež obnovljivih virov v celotni energetski bilanci 50 odstotkov. Tako je težko pričakovati, da bo vsa zelena elektrika pretvorjena v vodik,« pravijo ELES. Opozarjajo, da Shell v svojem SKY SCENARIO pomembnejšo vlogo vodiku napoveduje po letu 2040, da je DNV-GL v svojem Energy Transition Outlook 2018 prvič dodal v svoje modele vodik in njegov delež leta 2050 ocenjuje med 5-15%. Pri Fuel Cells and Hydrogen Joint Undertaking (FCH JU - javno zasebno partnerstvo na področju raziskav, razvoja in demonstracij vodikovih tehnologij) so letos januarja v svojem dokumentu The Hydrogen Roadmap for Europe ocenili, da bi lahko do leta 2050 z vodikovimi tehnologijami na nivoju EU zagotovili do 24 odstotkov potreb po energiji, navajajo v ELES-u.

Da je napoved manifesta do leta 2050 uresničljiva in tudi realna, če je odločnost politike v EU za ukrepe v zmanjševanje vplivov na podnebne spremembe iskrena, pa meni Aleksander Gerbec iz družbe Ecubes. »Potrebno je uskladiti načrt implementacije z interesi vseh deležnikov v verigi vrednosti ter implementirati projekte s čez sektorsko povezavo,« pravi. Opozarja, da elektrifikacija transporta ne bo mogoča brez vodika in da je tehnološko že danes izvedljiva večja uporaba vodika. »Predvsem japonska podjetja imajo že razvite vse potrebne tehnologije. Odločevalci na Japonskem so se odločili za družbo vodika, v tej smeri so začeli delovati že pred 30 leti,« pravi. Doda, da je nemogoče napovedati nadaljnji tehnološki razvoj, vendar zaradi velikih investicij na tem področju pričakuje v prihajajočih letih izboljšane tehnologije in rešitve.

Pravi, da so tudi evropski odločevalci zainteresirani za razvoj v tej smeri. »Evropska komisija je v obnovljeni industrijski politiki opredelila vodikove tehnologije in sisteme kot eno od šest prioritetnih področij nadaljnjega razvoja EU,« pravi Gerbec, ki že danes spremlja uresničevanje »izjemnih projektov v severnoevropskih državah (Nizozemska, Norveška, Danska in Nemčija), ki intenzivno vlagajo v pilotne projekte tovrstne infrastrukture.« Prepričan je, da si bodo države na ta način poleg reševanja energetskih izzivov zgradile tudi prebojna tehnološka podjetja, ki bodo z novimi tehnologijami imela primat v širšem globalnem prostoru v prihajajočem času intenzivne dekarbonizacije.

»Vodik je pomemben energetski vektor in z njim je možno pokrivati porabo energije v vseh sektorjih končne rabe energije v prihodnje v precej večjem obsegu kot sedaj,« pravijo na ministrstvu za infrastrukturo (MzI). Koliko bo tega, pa bo po njihovem mnenju odvisno od razmer na trgu z energijo in od ovir ali prostorskih omejitev pri gradnji energetske infrastrukture za izkoriščanje obnovljive energije. »Znano dejstvo je, da koncept razpršene proizvodnje elektrike potrebuje precej večjo rabo prostora za proizvodne naprave, dodatno pa je potrebno precej razširiti in ojačati distribucijsko omrežje,« pravijo na ministrstvu.

Opozarjajo, da je prenosni sistem zemeljskega plina sposoben učinkovitega prenosa energije na velike razdalje. »Prihodnost učinkovite uporabe tega sistema v okviru okoljskih in podnebnih ciljev je povezana predvsem z zmožnostjo proizvodnje nefosilnih energetskih plinov, ki bi se lahko injicirali in prenašali po plinovodnem sistemu. Najprimernejši za transport je metan, ki je pridobljen iz nefosilnih virov,« ugotavljajo na MzI in dodajo, da je teh možnosti in tehnoloških postopkov več, vsi pa morajo doseči zadostno industrijsko dimenzijo. »Prav tako je ena od teh možnosti uporaba vodika, pridobljenega iz presežkov električne energije, in skupaj s CO2 zajetega pri zgorevanju ali iz atmosfere, pretvorjenega v sintetični metan,« navajajo. Opozarjajo pa, da se pri injiciranju vodika neposredno v plinsko omrežje metana srečujemo s tehničnimi omejitvami tako v delovanju plinskega sistema kot pri končnih uporabnikih. Zdi se jim, da objavljen manifest nekoliko preveč poenostavlja uporabo plinskega sistema za transport čistega vodika in zaključuje na tej osnovi. Trenutno se zdi bolj realna proizvodnja metana iz vodika in morda dodatno delno mešanje s čistim vodikom, pravijo na MzI.