»Kibernetska varnost je bistvena, če želimo v prihodnje imeti varen, zanesljiv in trajnosten energetski sistem. Visoka raven kibernetske varnosti v energetiki bo prispevala k temu, da se cene električne energije za odjemalce ne bodo zviševale, saj bo krepila zaupanje in pripravljenost odjemalcev za rabo novih tehnologij in orodij, ki jim jih želimo ponuditi, da bi pospešili energetsko tranzicijo. Kibernetska varnost bo poleg tega povečala rabo čiste energije, saj bo omogočila združevanje podatkov in dostop do trgov, s tem pa povečala zanesljivost in varnost oskrbe z energijo,« je na nedavnem spletnem seminarju o kibernetski varnosti v organizaciji združenj E.DSO in ENTSO-E pojasnila Catharina Sikow-Magny, direktorica za notranji energetski trg na Generalnem direktoratu za energijo pri Evropski komisiji.

Kot je nadaljevala, je Komisija najavila, da bo Evropa do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina, pred tremi tedni pa nato zaostrila cilj o zmanjšanju izpustov za leto 2030 na vsaj 55 odstotkov.

»Če želimo uresničiti prehod na čisto energijo, je poglavitno, da imajo Evropejci dostop do cenovno dostopne, varne in zanesljive čiste energije, ključni elementi za dosego tega pa so povezovanje sistemov, regijska povezljivost, dobro urejeni energetski trgi, inovacije ter zanesljiva oskrba z energijo. Toda izpolnjevanje teh ciljev bo sčasoma zahtevalo obsežno rabo informacijskih tehnologij, masovnih podatkov in umetne inteligence. Omrežja z digitalizacijo ne bodo postala zgolj pametnejša, temveč tudi občutljivejša na kibernetske napade, zato bo nujno uveljavljati kibernetske zaščitne ukrepe,« je poudarila Catharina Sikow-Magny. 

Po njenih besedah se evropski energetski sektor za zdaj zelo dobro odziva na kibernetske napade. Toda ti zaradi pandemije koronavirusa in povečanega obsega dela od doma postajajo čedalje pogostejši. »Poskrbeti moramo, da bomo dobro pripravljeni. Evropski energetski sektor ima nekatere posebnosti, ki ustvarjajo specifične izzive in zahtevajo prilagojene varnostne rešitve, predvsem ko govorimo o zahtevah v realnem času, kaskadnih učinkih ter kombinaciji starejših in najnovejših tehnologij,« je omenila direktorica.

Komisija je julija letos sprejela strategijo za varnostno unijo. »Namen te strategije je odzivati se na notranje in zunanje grožnje ter predstaviti nova pravila za zaščito in povečanje odpornosti digitalne in fizične infrastrukture. V energetskem sektorju je izpostavljena potreba po dveh vrstah odziva. Prvič, povečati moramo odpornost kritične infrastrukture, in ustrezne politike za ta namen bodo sprejete v kratkem. Drugi ukrep pa vključuje sprejetje kodeksa omrežja o kibernetski varnosti za čezmejne tokove električne energije,« je sklenila predstavnica Komisije.

»Sveženj Čista energija je vzpostavil nov okvir za trajnosten energetski sistem, ki v središče postavlja odjemalca ter upošteva pomen kibernetske varnosti v energetskem sektorju in v ta namen predlaga sprejetje tehničnih predpisov za Evropsko unijo. Sistemski operaterji tako že pripravljajo novi kodeks omrežja o kibernetski varnosti,« je nadaljeval Franz Strempfl, direktor avstrijskega operaterja distribucijskega sistema Energienetze Steiermark.

Kot je opozoril, bi morali pri sprejemanju kodeksa imeti pred očmi štiri jasne cilje. »Kodeks bi moral zagotavljati zaščito energetskih sistemov na osnovi sedanjih in prihodnjih groženj in tveganj, obenem pa podpirati delovanje evropske družbe in gospodarstva v kriznih časih. Poleg tega mora prispevati k utrjevanju zaupanja v kibernetsko varnost in povečevanju njene preglednosti v dobavni in vrednostni verigi energetskega sektorja ter z določanjem minimalnih standardov tudi k zagotavljanju usklajene zrelosti in odpornosti po vsej Uniji,« je poudaril Strempfl.

Po njegovem prepričanju je digitalna transformacija sistemskim operaterjem prinesla priložnosti, pa tudi odgovornost za ohranjanje zanesljivosti oskrbe. »Skupne evropske zmogljivosti za kibernetsko varnost so nujne, da pomagajo sistemskim operaterjem nuditi zaščito pred kibernetskimi grožnjami, ki lahko vodijo do mrkov v drugih sektorjih in drugih državah,« je dodal.

Kar zadeva operaterje distribucijskih sistemov, je pojasnil, da ti povezujejo večino proizvodnje energije iz obnovljivih virov in odjemalce ter da bodo distribucijski sistemi s spodbujanjem pametnega povezovanja sektorjev in novimi poslovnimi modeli, kot so prilagajanje odjema ali storitve za učinkovito rabo energije, igrali nepogrešljivo vlogo v energetski tranziciji. »Ko govorimo o podatkih, se vloga distribucijskih operaterjev zaradi tehnološkega napredka izjemno hitro razvija. Novi akterji na trgu močno povečujejo količino podatkov, ki jih distribucijski operaterji morajo upravljati, in število deležnikov, ki zahtevajo dostop do teh podatkov,« je dejal.

»Učinkovito upravljanje podatkov je ključno za omogočanje novih funkcionalnosti energetskega sistema, predvsem za merjenje podatkov, pri čemer imajo distribucijski operaterji bogate izkušnje z zbiranjem, potrjevanjem, upravljanjem in ponujanjem teh podatkov, obenem pa zagotavljajo zasebnost podatkov za potrošnika, kar je za zaščito potrošnika nujno,« je poudaril.